Atlaška cedra (Cedrus deodara)

Prodam sadike atlaških ceder (Cedrus atlantika) vzgojenih iz semen višine ca.60 cm za 18 e. Na voljo so v Majšperku. Slike so simbolične

»Uradno« obstajajo 3 osnovne vrste ceder: himalajska cedra (Cedrus deodara), libanonska cedra (Cedrus libani) in atlaška cedra (Cedrus atlantica). Nekateri sicer uvrščajo atlaško cedro k podvrsti libanonske cedre – Cedrus libani ssp. Atlantica. Lahko omenim, da so še tukaj potem dve podvrsti libanonske cedre, turška (stenocoma) in ciprska (brevifolia). Pravzaprav sta si atlaška in libanonska cedra zelo podobni in ju je včasih težko razlikovati. Cedre so dobile ime po grški besedi kedros, kar pomeni smolnato drevo.
Naravna rastišča atlaške cedra sta severno afriška gorovja Atlas in Rif v Alžiriji (23.000 ha leta 1966) in Maroku (163.000 ha), kjer lahko rastejo na nadmorskih višinah od 1370 do 2200 metrov nad morjem. Gorovje Atlas je enkrat daljše od Alp, dolgo 2400km, najvišji je 4167 metrov visoki vrh Toubkal, gorovje Rif pa je po obsegu manjše in nižje z najvišjim vrhom 2448 m (Jebel Tidirhine). Lahko rastejo v čistih sestojih, ali pa jim družbo delajo nekatere druge drevesne vrste ( Abies numidica, Juniperus oxycedrus, Quercus ilex, Acer apalus, Taxus baccata…). Padavin pade med 1000 in 2000mm, predvsem pozimi kot sneg. V kolikor boste slučajno kdaj na severu Afrike, si lahko v živo ogledate cedrove gozdove (nisem še bil). Najbolje se jih da videti v Maroku v Nacionalnem parku Talassemtane, gozdu Cèdre Gouraud ali Ifrane national Parku, v Alžiriji pa Nacionalnem parku Djurdura in gozdu Djebel El Wahch.
V Evropo so jo prinesli leta 1839. Dobro uspevajo v Veliki Britaniji, v Nemčiji v Porenju, ob švicarskih jezerih in seveda v Sredozemlju, pogoste so po vsem svetu, kjer je zmerna klima.
V Sloveniji najpogosteje rastejo na Primorskem, v notranjosti pa v toplejših predelih . Tako kar nekaj lepih dreves raste na Ptuju pri bolnišnici (https://www.youtube.com/watch?v=iPbMmChCgbc), pri gradu in pri gozdarskem zavodu, v mariborskem botaničnem vrtu (https://www.youtube.com/watch?v=g7kVE1pXODY), ob vinogradu na Jeruzalemu (https://www.youtube.com/watch?v=aYiif56WNn8). Tudi v Arboretumu Bolfenk na Jelovica imamo posajeno eno drevo mlado drevo visoko okrog 2 metra, tudi sam sem si posadil nekaj sadik, ki pa so še majhne.

Atlaška cedra je zimzeleno iglasto drevo, ki zraste do 40 metrov visoko, deblo lahko doseže premer od 1,5 – 2 metra. V mladosti je stožčaste rasti z navpičnim vrhom, v starosti bolj nepravilne oblike z dežnikasto krošnjo, pogosto tudi z več debli. Veje so kratke in usmerjene navzgor. Pri mladih drevesih je lubje sivo in gladko, pri starejših razpokano in temno sivo. Modro zelene ali zelene iglice izraščajo na kratkih poganjkih v šopkih (10 – 30 iglic) ali posamično na kratkih poganjkih, dolge so 10 – 25mm, na vejah ostanejo 3 – 6 let. Atlaška cedra je enodomno drevo, kar pomeni, da ima na istem drevesu moške in ženske cvetove, vendar ločeno (večina iglavcev, oreh, leska...). Cveti septembra in oktobra (različni podatki, moram preverit v živo), prvič zacveti pri starosti 25 do 30 let. Storži so jajčaste oblike, so manjši od preostalih vrst ceder, dolgi le 5 – 7 cm in široki do 4 cm. So pokonci rastoči, kakor pri jelki. Dozorevajo dve ali celo tri leta, jeseni in nato čez zimo postopoma razpadajo in odmetavajo svoja majhna s krilcem opremljena semena. Doseže lahko starost do 900 let.
Trenutno najdebelejša cedra raste izven njene domovine in sicer v italijanskem mestu Varese z obsegom debla 900 cm in višino 34 metrov.

Ugajajo ji predvsem nekoliko bazična tla na apnenčastih podlagah, dobro tudi na peščenih tleh. Dobro uspeva na globokih in svežih tleh, dobro prenaša tudi plitva in suha kraška tla. Dobro uspeva na svetlem mestu, raste hitro. Od vseh vrst ceder je atlaška cedra najodpornejša na nizke temperature, brez težav prenaša temperature okrog 20 C.

Les cedre je kvaliteten, trajen in dišeč. Uporablja se pri gradnji, izdelavi pohištva, rezbarstvu. Uporabljal se že iz časov Feničanov in Rimljanov. V srednjem veku so iz njenega lesa izdelovali ostrešja, vrata džamij, palač, mavzolejev, medres. Z destilacija lesa pridobivajo aromatično cedrovo olje. Zaradi vsestranske uporabe in paše je njeno naravno rastišče ogroženo, zato je bila leta 2013 dodana na seznam ogroženih rastlinskih vrst. V južni Francija in na Korziki so zasadili plantaže za les.
V okrasne namene se sadi predvsem njena modrikasta sorta »glauca«, včasih tudi »aurea« (zlato rumene mlade iglice), »pendula« (povešava krošnja), fastigiata (ozka krošnja)…

Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m

Vir:

https://en.wikipedia.org/wiki/Cedrus_atlantica
https://de.wikipedia.org/wiki/Atlas-Zeder
https://hr.wikipedia.org/wiki/Atlaski_cedar
https://hr.wikipedia.org/wiki/Atlaski_cedar
https://www.conifers.org/pi/Cedrus_atlantica.php
Robert Brus ​​DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM

Vidaković, Franjić​ Golosjemenjače
Ulrich Hecker ​​ Bäume, Büsche und Sträucher


Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Corylus colurna – turška leska

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk