Španska jelka (Abies pinsapo), Majšperk

Prodam sadike španske jelke (Abies pinsapo) višine okrog 20 cm za 15 evrov. Na voljo so v Majšperku, 070227374. Slike so simbolične.

Rod jelk (Abies) obsega preko 40 vrst, ki so razširjene na severni polobli. Najdemo jih v Severni Ameriki od vzhodne do zahodne obale, od Aljaske na severu pa do Gvatemale na jugu, nato v Aziji, Evropi in celo v Afriki. Tam rastejo le na severu v Maroku in Alžiriji. V Evropi prevladuje navadna jelka (Abies alba), ki raste tudi v Sloveniji. V Španiji raste zelo dekorativna španska jelka (Abies pinsapo), v Grčiji grška jelka (Abies cephalonica), na Siciliji sicilska jelka (Abies nebrodensis) in na Kavkazu še »nordijska« jelka (Abies nordmanniana). Presenečen sem, ko opazim v trgovskih centrih, pa tudi na spletu, napis nordijska jelka, ki nam napačno sugerira, da gre za vrsto iz severnih krajev Evrope. Gre pravzaprav za kavkaško jelko, ki je poimenovana po botaniku Nordmannu, ki je vrsto leta 1838 odkril. Videti je, da je nekdo pred mnogimi leti napačno prevedel ime v slovenščino in še zdaj leta 2021 nekateri to vrsto jelke še vedno ponujajo pod imenom nordijska jelka.

Prvič sem opazil španske (Abies pinsapo) jelke v mariborskem botaničnem vrtu, dve višji (ca. 15m) in starejši drevesi pa kasneje še v parku ptujske bolnišnice (https://www.youtube.com/watch?v=n9g7-IRpILE) . Okolico bolnišnice krasijo tudi tri atlaške cedre, koloradska jelka (žal se je letos posušila), perzijska bukev, evodija, srebrne smreke, črni bori, kanadska čuga, lipe in seveda ogromna platana... Prav tako raste v Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ki ga je zasnoval znani arhitekt Maks Fabiani (https://www.youtube.com/watch?v=SlZLKTSTOjE).

Naravni rastišči španske jelka sta dve razpršeni lokaciji. Prva je Španija, drugo pa Maroko na afriškem kontinentu. Rastišči sta med seboj oddaljeni 135 kilometrov, omejuje ju pas Sredozemskega morja okrog Gibraltarske ožine. Španska varieteta (var. pinsapo) raste na skrajnem jugu države v Andaluziji. Porašča nadmorske višine 900 do 2000 metrov na gorovjih Sierra de Grazalema, Sierra de las Nieves in Sierra Bermeja. Na gorovju Rif, v severnem Maroku pa raste varieteta marocana, ki se od španske razlikuje po večjih iglicah in storžih. Raste na višinah od 1400 do 2100 metri nad morjem. Celotna površina znaša le 56 kvadratnih kilometrov, pol v Evropi, pol v Afriki. Letno pade od 1000 do 1500 mm padavin, ponekod tudi preko 2000mm, večinoma pozimi. Minimalne zimske temperature ne presegajo - 8 C, poletja so topla in suha s temperaturami do 36 C. Običajno raste na tleh nastalih iz dolomita, serpentinita in peridotita, vendar uspeva tudi na drugačnih tleh. V Španiji raste v združbi s mediteranskimi vrstami hrastov (Q.ilex, Q.faginea, Q.suber) in borov (P.halepensis, P.pinaster), medtem ko na afriških tleh vendarle dobi nekaj novih sosedov. Skupaj z jelko tam rastejo granadski javor (A.granatense), zgoraj omenjeni hrasti, tisa (Taxus baccata) in bodika (Ilex aquifolium), na višji nadmorskih višinah pa se ji pridružijo še črni in obmorski bor (P.nigra, P.pinaster) ter atlaška cedra (Cedrus atlantica). Naravno rastišče španske jelke je zaradi požarov, turizma, erozije, bolezni še vedno ogroženo navkljub pogozdovanju in drugim ukrepom. Požari sicer lahko vplivajo tudi pozitivno, saj uničijo konkurenčne trave in podrast. Večina teh rastišč je danes pod zaščito Unesca.

Prvi, ki ji je leta 1837 nadel sedanje botanično ime Abies pinsapo, je bil švicarski botanik Pierre Edmond Bossier. Ta gospod je še istega leta prinesel semena v Pariz.
Španska jelka je počasi rastoče drevo, zraste 20 – 30 metrov visoko, premer debla doseže 1 – 1,5m. Doseže starost 250 – 300 let. Krošnja je piramidna, stožčasta, pri prosto rastočih drevesih sega do tal, veje izraščajo v vencih. Deblo je v mladosti gladko in temno sivo, kasneje razpokano in skoraj črno. Iglice temno zelene in kratke (8 – 15 mm), na spodnji strani dve beli progi, iglice so razporejene okrog celotne vejice, ostanejo na drevesu do 15 let. Cveti v aprilu in maju. Zarodi prvič med 25 in 30 letom starosti. Pokončni rjavi storži so veliki 10 – 15cm, dozorevajo v septembru in oktobru ter razpadajo na drevesu celo zimo. Razvije dolge korenine, ki ji pomagajo pri prilagoditvi suši.

Španska jelka ni gospodarsko pomembna, les nima dobrih mehanskih lastnosti. Zaradi odpornosti na trohnenje, so les v preteklosti uporabljali za stebre in železniške pragove. Dandanes se sadi predvsem v okrasne namene, predvsem njena sorta »glauca« z modrikastimi iglicami

Dobro uspeva na različnih vrstah tal, dobro prenaša sneg, veter, sušo,je polsencodržna vrsta, prenaša temperature preko -20 C (zone 6 – 7), vendar jo pozimi lahko prizadenejo nizke temperture, za razliko od naše navadne jelke bolje prenaša sušo in toplejše lege

Viri:
https://en.wikipedia.org/wiki/Abies_pinsapo
https://de.wikipedia.org/wiki/Spanische_Tanne
Brus Robert, Drevesne vrste na Slovenskem
M.Vidaković, J.Franjić Golosjemenjaće


Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m

IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Corylus colurna – turška leska

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk