• Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk
  • Ne zamudite priložnosti

Velikolistni ali oregonski javor (Acer macrophyllum), Majšperk

Cena
20 €
Šifra oglasa: 12464702

Osnovne informacije

Vrsta ponudbe
Prodam
Lokacija
Podravska, Majšperk, Stanečka vas
Stanje
novo

Opis oglasa

Prodam sadike velikolistnega ali oregonskega javorja (Acer macrophyllum) višine okrog okrog 70 cm za 20 e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen in so na voljo v Majšperku (070227374). Slike so simbolične.

Javorji (Acer) so zelo velika skupina dreves razširjena po celotni severni polobli. Obstaja okrog 150 do 200 vrst javorjev. Nekatere vrste so manjše rasti, druge srednje, nekatere pa zrastejo v dokaj visoka drevesa. Nizko do nekaj metrov v višino zrasteta japonski (A.japonicum) in tatarski javor (Acer tataricum), do 40 metrov visoko pa naš domači gorski javor. (A.pseudoplatanus). Na prvi pogled sta njihova skupna značilnost predvsem dlanasti krpati listi in krilata semena (»helikopterčki«) imenovana samare. Se pa najdejo tudi takšne vrste, katerih listi niso prav nič podobni javorju. Takšen je na primer gabrovo listni javor (A.carpinofolium). Tipičen javorjev list se nahaja na kanadski zastavi. To je list sladkornega javorja (Acer sacharum) iz katerega pridelujejo znani javorjev sirup (https://www.youtube.com/watch?v=nt5g9zcBXeE). V Slovenskih gozdovih rastejo gorski javor (A.pseudoplatanus), ostrolistni javor (A.platanoides), maklen (A.campestre), trokrpi javor (A.monspessulanum) in topokrpi javor (A.obtusasum). Rastel naj bi še tatarski javor (Acer tataricum), a je že dolgo tega, kar so ga opazili v slovenskih gozdovih. Vse ostale vrste javorje, ki rastejo po parkih in vrtovih so prinesene iz drugi delov sveta. Javorji se zelo pogosto zasajajo v okrasne namene, prav tako so pogosta kot mestna drevesa. Obstaja zelo veliko okrasnih sort, ki se razlikujejo med seboj po barvi in obliki listov, višini rasti, obliki krošnje, lubju,… Sicer so pa javorji pomembna gospodarska vrsta. Iz lesa se izdeluje notranje pohištvo, furnir, glasbila. So tudi dobra čebelja paša, prav tako so priljubljena vrsta za vzgojo bonsajev. Veliko vrst javorjev jeseni s svojimi barvami očara še tako nezainteresiranega opazovalca. Na Japonskem ohranjajo stari običaj momijigari (https://www.youtube.com/watch?v=bDHObXuNg-I), kjer gredo jeseni v naravo opazovat, kako se barva javorovih listov počasi spreminja iz zelene v rdečo. Tudi Američani se podobno kakor Japonci takrat odpravljajo v gozdove opazovat jesensko barvo listja, čemur rečeje leaf peepping (https://www.youtube.com/watch?v=2cvW1OGDpEQ, https://en.wikipedia.org/wiki/Leaf_peeping). Tudi mi nismo izjema, mar ne.

Nikjer v Sloveniji še nisem opazil velikolistnega ali oregonskega javorja. Prvič sem jih imel priložnost videti tistega dne, ko so prva semena, ki sem jih posejal pričela kaliti. Tedaj so se klični listi povzdignili iz zemlje kakor feniks iz pepela. Vsa semena ne kalijo tako, pri nekaterih vrstah klični listi ostanejo v zemlji (hipogeična kalitev – https://www.youtube.com/watch?v=_2tgcvvHOHI), spet pri drugih se dvignejo nad zemljo (epigeična kalitev - https://www.youtube.com/watch?v=WthhpJDxAgk). Hipogeično kalijo semena divjega kostanja, hrasta, ginka, epigeično pa semena smreke, borov, sekvoje, cedre in tudi javorjev. No, pa se vrnimo k našemu javoru.
Velikolistni javor (Acer macrophyllum) (https://www.youtube.com/watch?v=HjEK4ElkobM) raste naravno v 300km širokem pasu ob pacifiški obali Severne Amerike, vse od južne Kalifornije, preko Oregona in Washingtona do kanadske Britanske Kolumbije. Rastejo v obalnem področju, tudi na otoku Vancouver, tudi v goratih predelih Sierra Nevade in Kaskadskega gorovja. Izolirane manjše populacije najdemo tudi v Idahu. Redko se pojavljajo v čistih sestojih, običajno rastejo z drugimi vrstami dreves, predvsem v zavetju gigantskih iglavcev kot so duglazija (P. menziesii), orjaška in koloradska jelka (A. grandis in concolor), obalna sekvoja (S. sempervirens), orjaški klek (T. plicata), sitka (P.sitchensis), zahodna čuga (T. heterophylla), sladkorni bor (P. lambertiana)...). Listavcev je v teh krajih bolj malo (Cornus nuttallii, Arbutos menziesii, Acer circinatum). Oregonski javor običajno raste v vlažnih gozdovih ob rekah in potokih, kjer so tla običajno grobo peščena ali celo gramozna, v višjih legah pa bolj plitva skalnata. Zaradi 2500 km dolgega areala je njegov življenjski prostor klimatsko zelo raznolik. Na severu njegovo rast omejujejo nizke temperature, na jugu pa suša. Tako ga na severu ne najdemo na višinah nad 350 metrov nad morjem, med tem ko se na jugu povzpne celo do 2135 metrov visoko. Tudi količina padavin na tem velikem območju je zelo raznolika, od 560 – 6600 mm na leto.
Prvi je vrsto opisal nemško kanadski botanik Frederick Traugott Pursh leta 1813/14. Prvi zahodnjak, ki se je srečal z vrsto, pa je bil škotski kirurg in botanik Archibald Menzies, ki se je kot eden izmed prvih Evropejec potepal na pacifiški strani Severne Amerike . Menziesu se je leta 1791 ponudila priložnost obpluti svet kot naravoslovec na ladji HMS Discovery pod poveljstvom kapitana Georga Vancouverja. Iz Anglije so odpluli 1. aprila 1791, pot jih je najprej vodila ob obali Zahodne Afrike, preko Cape Towna do Avstralije, Nove Zelandije, Tahitija in Havajev. Aprila 1792 so vendarle prišli tudi do zahodne obale Severne Amerike (Oregon, Washington). Ko je nastopila zima, so odpluli prezimovat na preko 9000km oddaljeno toplo otočje Sandwich v bližini Avstralije. No, ja, ni tako blizu, le 2000 km je do Avstralije. Spomladi 1793 so se vrnili nazaj in pluli še severneje do obal Britanske Kolumbije v Kanadi. V istem letu so dosegli še otok Kupreanoff in ker je bila zima spet pred vrati, so spet odpluli prezimit v tople kraje. Leta 1794 so spet vrnili in pripluli celo do Cookovega zaliva na Aljaski. Domov gredoč so obpluli še Južnoameriško obal in se mimogrede ustavili še v Čilu, kjer je Menzies dobil nekaj semen čilske aravkarija (Araucaria araucana) od čilskega podkralja. Preko rta Horn se je odparava vrnila domov leta 1795.

Oregonski javor je hitrorastoče drevo s široko krošnjo, ki običajno zraste do 20 metrov visoko, včasih tudi preko 30 metrov, premer debla pa lahko doseže do 1,3 metra v širino. Lubje je pri starem drevesu razpokano in sivo rjavo. Od vseh vrst javorjev ima največje liste. Listi so temnozeleni, dlanasti 5 krpati, veliki 25 – 35cm, rdečkasti listni pecelj je dolg 20 – 30 cm. Jeseni se listi obarvajo najprej v rumeno, nato v rjavo jesensko barvo. Cveti spomladi pred olistanjem, rumenkasto zelena socvetja so dolga 10 – 15cm. Plodovi so »helikopterčki« - samare, ki so dolgi 3 – 4 cm, dozorijo v septembru. Prvič zarodi pri 10 letu starosti. Koreninski sistem je obsežen in plitev. Doseže lahko starost okrog 250 let. Leta 2018 so v Dublinu zaradi slabega stanja posekali dve 175 let stari drevesi.

Najbolje bo rastel v rodovitnih svežih tleh, na svetlem, senčnem ali polsenčnem mestu. Prenese bi naj do – 25 C.
Je pomembna gospodarska vrsta na pacifiški strani Amerike. Ocenjene zaloge oregonskega javorja so bile v letu 1934 ocenjene na 2,7 milijona kubičnih metrov. Iz njegovega lesa izdelujejo pohištvo, furnir (ptičji javor), čolne, klavirje, kitare, kopita za puške in sklede za solato. Le te so zelo lepe in niti niso tako poceni (https://www.etsy.com/ca/market/big_leaf_maple_bowl). Staroselci so iz lesa izdelovali vesla za kanuje, iz lubja tkali vrvi. Iz mladih vej se pletejo košare, z velikimi listi se lahko zavijajo živila, ki se kasneje spečejo v pečici. Med kalifornijskim lastniki gozdov velikolistni javor ni preveč cenjen, saj ga med podiranjem bolj zanimivih drevesnih vrt kot sta sekvoja in duglazija, kar puščajo v gozdu podrtega. Iz soka, ki priteče iz debla se proizvaja javorjev sirup, ki pa je malenkost drugačnega okusa, kakor iz kanadskega javorja.
V Severni Ameriki se ga pogosto sadi v okrasne namene, saj velja za eno izmed lepših parkovnih dreves. V srednji Evropi je sicer prezimen, a redko sajen, zraste v manjše drevo kot v Ameriki.
Plodovi dajejo hrano vevericam in raznovrstnim pticam, krošnja pa zatočišče sovam. Cvetove imajo rade tudi čebele.

Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Acer_macrophyllum
https://de.wikipedia.org/wiki/Oregon-Ahorn
https://www.fs.fed.us/database/feis/plants/tree/acemac/all.html
https://en.wikipedia.org/wiki/Archibald_Menzies
https://en.wikipedia.org/wiki/George_Vancouver
Schütt, Weisgerber, Schuck, Lang, Stimm, Roloff ​ENZYKLOPÄDIE DER LAUBBÄUME

Viri slike:
By Elbert L. Little, Jr., USGS - USGS Geosciences and Environmental Change Science Center: Digital Representations of Tree Species Range Maps from "Atlas of United States Trees" by Elbert L. Little, Jr. (and other publications), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=29283357
By Peter Stevens from Seattle - Portrait of the leader, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10052618
By Angilbas at English Wikipedia - Transferred from en.wikipedia to Commons by Pixeltoo using CommonsHelper., Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=9952062
By Angilbas at English Wikipedia - Transferred from en.wikipedia to Commons by Pixeltoo using CommonsHelper., Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=9952062
By Daniels, Gene, photographer, Photographer (NARA record: 8463941) - U.S. National Archives and Records Administration, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=16917731
Von Die Autorenschaft wurde nicht in einer maschinell lesbaren Form angegeben. Es wird Wsiegmund als Autor angenommen (basierend auf den Rechteinhaber-Angaben). - Die Autorenschaft wurde nicht in einer maschinell lesbaren Form angegeben. Es wird angenommen, dass es sich um ein eigenes Werk handelt (basierend auf den Rechteinhaber-Angaben)., CC BY 2.5, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=347101
Von Walter Siegmund (talk) - Eigenes Werk, CC BY 2.5, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=352427

Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Corylus colurna – turška leska

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk

Zemljevid

Objekti v bližini

Okrasna drevesnica

Vsi oglasi te trgovine
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija
Oglas je objavljen
29.03.2024. ob 14:57
Do poteka še
do prodaje
Oglas je prikazan
91 -krat

Okrasna drevesnica

Vsi oglasi te trgovine
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija