Kuverta - znamka - 500 OBLETNICA VSTOPA NA PRESTOL ĐURAĐ CRNOJEVIĆ

Kuverta - znamka - 500 GODIŠNJICA DOLASKA NA PRESTO ĐURAĐ CRNOJEVIĆ.
Đurađ Crnojević (srbsko Ђурађ Црноjeвић, cerkvenoslovansko Гюргь Цьрноевыкь; † 1514) je bil zadnji srbski srednjeveški gospodar Zete[1] med letoma 1490 in 1496 iz dinastije Crnojević. Sin Ivana Crnojevića in Goisave Arianiti je bil ustanovitelj prve srbske tiskarne. Crnojević se je imenoval "vojvoda Zeta". Znan je bil po svoji veliki izobrazbi, znanju astronomije, geometrije in drugih znanosti.
Med kratkoročno vladavino je postal znan po prizadevanjih za širjenje kulturne dediščine in ne po svojih političnih uspehih. Turki so ga prisilili, da je leta 1496 zapustil Zeto. Njegov brat Štefan je podedoval svoj položaj Zetovega gospoda. Leta 1497 so Benečani za nekaj časa zaprli Đurađa in ga obtožili, da je osmanski sodelavec. Med 30. julijem in 25. oktobrom 1498 je ponovno preživel nekaj časa v beneškem zaporu. Tokrat so Turki vztrajali, da ga morajo Benečani zapreti, kar so na koncu tudi storili. 22. oktobra 1499 je napisal svojo oporoko, ki velja za dragoceno literarno delo tistega časa.
Spomladi leta 1500 je Đurađ Crnojević prišel v Scutari na povabilo Feriza Bega, ki je Crnojeviću naročil, naj odpotuje v Istanbul. V Istanbulu je Crnojević uradno odstopil svoje imetje sultanu, ki mu je podelil posestvo (timar) v Anatoliji[6][7], da bi ga upravljal kot sipahi.
Čeprav je bil odstranjen iz zgodovinske scene, so njegove knjige ostale velik prispevek k srbski kulturi. S pomočjo Hieromonka Makarija je natisnil pet knjig, pomembnih za črnogorsko kulturno dediščino: Oktoih prvoglasnik (1493/94), Oktoih petoglasnik (1494), Psaltir s posljedovanjem (1495), Trebnik (molitvenik; 1495/96) in Tvorojevanđelje (verjetno 1496).

Poštnino plača kupec.