FDC - OPD Vodne rastline - Rumeni blatnik,Žabji šejek ...

Vodne rastline - cvetnice
Rumeni blatnik (Nuphar luteum (L.) Sibth. & Sm.)

Manj »ugleden« sorodnik lokvanja je blatnik, pri nas zastopan z eno samo vrsto, ki zaseda podoben življenjski prostor kot lokvanj – stoječe in počasi tekoče vode. Blatnik ima v mulju debelo koreniko, na vodni gladini plavajoče liste, nekoliko bolj na gosto ožiljene kot pri lokvanju, žile niso med seboj mrežasto povezane. Listni pecelj je na prerezu trikoten, po tem ga zanesljivo ločimo od lokvanja, če seveda ne cveti. Cvetovi pa so dovolj prepoznavni, da si blatnik, ko ga enkrat srečamo, za vselej zapomnimo: rumeni cvetovi so take barve zaradi petih čašnih (ne venčnih, kot je običajno) listov, venčni listi pa so spremenjeni v čez deset majhnih, prav tako rumenih medovnikov. To so žleze, ki izločajo in hranijo medičino, ki je zanimiva za opraševalce. V cvetu so še številni prašniki in pestič z zvezdasto brazdo. Ta dozori v plod zelene barve, ki je botanično »jagoda«. Blatnik uspeva skoraj po vsej Sloveniji, vendar je pogostejši v osrednji Sloveniji, v okolici Ljubljane, na Štajerskem in v Prekmurju. Ker ima manjše in ne tako atraktivne cvetove kot lokvanj, ga ljudje v glavnem ne iztrebljajo. Stoječe in počasi tekoče vode so na splošno ogrožen življenjski prostor, ki ga ogrožajo predvsem hidrotehnični posegi in tujerodne rastlinojede ribe. Zato pa si mnogi ljubitelji okrasnih rastlin »privoščijo« blatnik tudi v svojih vedno bolj popularnih vodnih vrtovih.

Žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae L.)

Prav tako kot lokvanj je žabji šejek rastlina stoječih in počasi tekočih voda. Pritrjuje se v mulju, listi srčasto-ledvičaste oblike, precej manjši od lokvanjevih, pa so na vodni gladini. Nad vodo požene tudi cvetove, ki so veliki le nekaj centimetrov v premeru. Od šestih cvetnih listov so trije zunanji zeleni, trije notranji pa beli, pri dnu rahlo rumenkasti. Žabji šejek je dvodomna rastlina. Moške rastline imajo cvetove s številnimi rumenimi prašniki. Ženski cvetovi imajo podraslo plodnico z večdelno brazdo, plodovi so večsemenske jagode. Žabji šejek je v Sloveniji redka rastlina, spada med t. i. ranljive vrste. Najdemo ga v okolici Ljubljane, v okolici Maribora, posebej pa še vzdolž reke Mure, kjer je relativno pogost v mrtvicah in drugih stoječih vodah. Njegov habitat je ogrožen, saj se zaradi spremenjenega vodnega režima reke Mure mrtvice vse redkeje poplavljene, nivo podtalnice je padel, posledica je zaraščanje mrtvic. Tudi žabji šejek je v zadnjem času postal priljubljena rastlina vodnih vrtov.

Ščitolistna močvirka (Nymphoides peltata (S. G. Gmelin) O. Kuntze)

Nekateri močvirko imenujejo kar »rumeni lokvanj«, saj s podobnimi, le nekoliko manjšimi okroglastimi, pri dnu srčastimi listi z okroglimi peclji prerašča površine stoječih voda. Korenika se razrašča v mulju, listi pa so plavajoči na vodni površini, prav tako cvetovi, ki jih je po pet ali manj v zalistjih. Cvetovi, ki imajo nekaj centimetrov v premeru, so lijasti, s petimi globoko deljenimi venčnimi listi zlato rumene barve. Venčni listi po robu niso ravni, pač pa resasto nazobčani. To je značilno tudi za druge, večinoma tropske vrste močvirk. Cvetovi so dvospolni, s petimi prašniki in nadraslo plodnico, ki dozori v mnogosemensko glavico. Vodne rastline, kot so blatnik, lokvanj, močvirka in šejek, imajo v steblih in listnih pecljih posebno tkivo, ki ima več zračnih prostorov kot pa celic: takšno tkivo služi za prezračevanje tistih delov rastline, ki so pod vodo, vse do korenike v mulju. Prezračevanje omogoča dihanje, zato so ti zračni prostori povezani z »zračniki« na površini listov – listnimi režami. Ščitolistna močvirka je v Sloveniji redka in ogrožena rastlina. Njeno pojavljanje je omejeno na ribnike v širši okolici Maribora, najdena je bila tudi na skrajnem JV delu Prekmurja, ob Muri. Ker so ribniki, zaraščeni z vodno vegetacijo, vse redkejši, jo štejemo med t. i. ranljive vrste. Vendar pa se tam, kjer se je ohranila, zelo bujno razraste in vodno površino ob cvetenju spremeni v rumeno polje.