ZNAMKA 50 LETNICA ZDRUŽENIH NARODOV

50 - LETNICA OZN

Slovenija in OZN

Z razvojem industrijske družbe se je pokazala tudi potreba po določenih mednarodnih mehanizmih urejanja odnosov med državami. Prvi tak poskus je bilo Društvo narodov. Ustanovljeno je bilo leta 1919 in je bilo vezano predvsem na Evropo, vendar v teh začetnih fazah ni bilo kaj dosti uspešno. Vzrok za neuspeh Društva narodov je treba iskati pri velikih državah, ki so bolj verjele v sistem ravnotežja sil kot pa v kolektivno varnost. Tako je temelj nove mednarodne oreganizacije postala atlantska listina (avgusta 1941), ki ji je l. januarja 1942 sledila skupna deklaracija Združenih narodov. Dobra tri leta pozneje, na konferenci v San Franciscu, je petdeset držav sprejelo ustanovno listino ZN (april- maj 1945), ki je začela veljati 24. oktobra 1945. Najvišje telo Združenih narodov je generalna skupščina, ki se praviloma sestaja enkrat ne leto, stalna telesa pa so sekretariat, trije sveti in mednarodno sodišče. Sedeži ZN so v New Yorku, Ženevi in na Dunaju. Sedež mednarodnega sodišča je v Haagu. Slovenija je kot 176. država postala članica Združenih narodov 22. maja 1992. Leto pozneje je v spomin na ta dogodek mlada država Slovenija izdala tudi priložnostno znamko (natanko 21. maja 1993). Na njej je upodobljena situla z arheološkega najdišča na Vačah, ki je geometrično središče današnje Slovenije.

Slovenj Gradec

Ob tej pomembni petdesetletnici zasluži posebno pozornost še eno slovensko mesto. To je Slovenj Gradec, ki mu je 19. septembra 1989, v mednarodnem letu miru, generalna skupščina ZN podelila naslov glasnik miru.
Staro mesto Slovenj Gradec leži v sevrovzhodni Sloveniji, stisnjeno v ozki dolini, vendar obdano s plodno zemljo in bogatimi gozdovi. Nastalo je na ostankih prazgodovinskih naselij in ima status mesta že od leta 1267. Čeprav je majhno, zdaj ima skupaj z obmestnimi naselji nekaj več kot 10.000 prebivalcev, je imelo mestece v vsej svoji zgodovini razmeroma pomembno upravno vlogo, ki je daleč presegala njegovo velikost. Še v veliko večji meri pa velja to za kulturo. Tu so bili doma in tu so v 18. Stoletju ustvarjali baročni slikarji in kiparji, oče in sin Strauss in J. J. Mersil, od tod je največi slovenski kipar Franc Bernekar, tu živi in ustvarja slikar Jože Tisnikar. Slovenj Gradec pa v svetu poznajo tudi kot rojstno mesto nesmrtnega skladatelja samospevov Huga Wolfa. Slovenj Gradec z okolico danes privablja številne obiskovalce, ljubitelje narave in umetnosti: z baročnim glavnim oltarjem v mestni cerkvi, freskami v gotski cerkvi, muzejem, ilirskim grobiščem na Legnu in rimskim grobiščem v Starem trgu, arheološko zbirko in svetovno znano Galerijo likovnih umetnosti, če jih omenimo samo nekaj. Od Ljubljane je oddaljen samo 108, od Maribora 72 in od Celovca v Avstriji 77 kilometrov.