Leposlovje, Hamlet

Tokrat je pred nami Shakespearov Hamlet v prevodu Janka Modra, ki je napisal tudi spremno besedo.

Večina Shakespearovih tragedij se je zasidrala v večno živo klasiko, komedije pa so še zmeraj neizčrpen vir radoživosti. Hamlet v njegovem vsestranskem dramskem opusu predstavlja nevsiljiv vrh. Kot parabola človeka je namreč potisočerjen in vtihotapljen v vse čase, vse kraje in vse družbe, ne le na dvore in v parlamente, temveč tudi v vsakdanje, profane družine, kjer kljub revščini in skromnemu vplivu vse prevečkrat udarjata na plan zahrbtnost in zavist. V njem so torej prisotni vedno aktualni problemi zavisti, zahrbtnosti, sovraštva, čustev in razuma ter premoč besede nad dejanjem, saj je mnoga zla dejanja očitno moč prekriti z lepimi besedami.

Joj, kakšen osel sem! Res, lepa reč,

da jaz, sin umorjenega očeta,

ki v maščevanje me nebo in pekel

peha, z jezikom si ko lajdra lajšam

srce in zmerjam kakor zadnja reva

zvodniška! Fej in fej! In fuj!

Razum, na delo! Ho, saj sem slišal,

da krivce, ki sedijo v gledališču,

tako pretrese do dna duše, kar se

spretno godi na odru, da pri priči

se izpovejo svojih hudodelstev.

Umor, čeprav je brez besed, lahko

po čudih potih govori. Ti igralci

pred stricem naj zaigrajo kakor očetov

umor. In jaz ga ne spustim z oči.

Zavrtam vanj se in naj le malo trene,

bom vedel svoje. Duh, ki sem ga videl,

je morda vrag, ker vrag lahko si izbere

prikupno vnanjost. Ja, mogoče izrabil

bi rad mojo slabost, mojo otožnost -

nad takimi ima posebno moč -

da pahne me v pogubo. Moram najti

kaj trdnejšega: igra naj bo past,

da z njo kraljevo vest dobim v oblast.

Zaloga / dobavljivost: do 10 dni
Dostava: 3,00 € (ne glede na oddaljenost)