Fran Miklošič

Franc Miklošič se je rodil v Radomerščaku v Prlekiji. Osnovno
šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo pa v Varaždinu in
Mariboru. V Gradcu je študiral filozofijo in pravo, kjer je tudi
doktoriral. Študij je nadaljeval še na Dunaju, kjer je doktoriral
iz pravnih znanosti. Pred tem ga je Jernej Kopitar vrsto
let usmerjal v študij slovanske filologije in primerjalnega
indoevropskega jezikoslovja in prav na njegovo pobudo
je leta 1844 pričel z delom knjižničarja v dunajski dvorni
knjižnici. Na Dunaju se je vključil tudi v slovensko politično
življenje. Postal je predsednik društva Slovenija, pomagal pri
oblikovanju programa Zedinjene Slovenije in bil poslanec v
avstrijskem državnem zboru. Ob tem je seveda objavljal vrsto
razprav s področja filologije. Ker je bila takrat etnološka veda
(imenovana narodopisje) še eden od treh delov nekdanje
slavistike, sodi Miklošič tudi med pomembne osebnosti
njenega zgodovinskega razvoja.
Ko je oblast spoznala nujnost in potrebo za ustanovitev
stolice za slovansko filologijo na dunajski univerzi, je bil
Miklošič imenovan za prvega profesorja. Tri leta je opravljal

tudi delo dekana filozofske fakultete, eno študijsko leto pa je
bil rektor dunajske univerze. Njegov velik znanstveni in osebni
ugled dokazuje tudi podelitev dednega plemstva in imenovanje v
viteza leta 1864. Pri Miklošiču na Dunaju so študirali tudi nekateri
pomembni slovenski izobraženci, kot so bili Matija Valjavec, Janez
Trdina, Maks Pleteršnik, Karel Štrekelj, Matija Murko idr. S svojimi
raziskavami in pogledi je močno vplival na Antona Janežiča, Frana
Levstika, Ivana Navratila in Mateja Cigaleta. Imel je vrsto stikov
z izobraženci iz slovanskega in neslovanskega sveta, saj je veljal
za osrednjo slavistično osebnost 19. stoletja. Pomembna je tudi
njegova zasluga za objave nekaterih del Vuka Karadžića.
Med številnimi Miklošičevimi deli so primerjalna slovnica
slovanskih jezikov, ki je izšla v treh izdajah, nadalje
starocerkvenoslovanski slovar, etimološki slovar slovanskih
jezikov in imenoslovne monografije o osebnih imenih, o tvorbi
krajevnih imen iz osebnih ter o slovanskih krajevnih imenih iz
občnih. Med jezikoslovnimi področji so ga zanimali medjezikovni
stiki in njihove posledice za leksikalno in slovnično podobo
jezikov v jugovzhodni Evropi. Raziskoval je tudi albanščino,
romunščino, grščino, turščino, madžarščino in celo ciganska
narečja. Na narodopisnem področju je bil prvi med vsemi Slovani,
ki je pisal o pomenu imen za mesece, razlagal izvor besede
»vila«, pisal o rusalijah in srbohrvaški narodni epiki. Franca
Miklošiča, ki je umrl na Dunaju, označuje slovenska zgodovina
kot eno najpomembnejših, v marsičem pionirskih znanstvenih
osebnosti v njenem celotnem razvoju.