Obletnice - Ustoličevanje

18. marca 2014 mineva 600 let, kar je bil na Gosposvetskem
polju na Koroškem kot zadnji ustoličen Habsburžan Ernest
Železni. Obreda poslej niso izvajali, ker je bila oblast te rodbine
v deželi tako trdna, da ga ni več potrebovala.
Čeprav je v zgodovini doživel spremembe, izgubil prvotno vlogo
predaje oblasti, so njegove temeljne značilnosti, da je pred
slovenskega kmeta, ki je sedel na knežjem kamnu, prišel v kmeta
oblečeni vojvoda in mu je kmet kot sebi enakemu prepustil kamen
in s tem simbolno tudi oblast, ostale ves čas nespremenjene. Enako
velja za jezik obreda, ki je bil do konca slovenski. Prav zaradi tega
in dejstva, da je kmet izročal oblast, je vzbujal veliko pozornost. Za
obred je vedel tudi ameriški predsednik Thomas Jefferson.
Glede na karantanski izvor in jezik obreda sta Knežji kamen in
obred za Slovence simbol najstarejše slovenske državnosti,
osnova slovenskih kulturnih in političnih emancipacijskih
prizadevanj, ki so pripeljala do samostojne slovenske države.
Po izgubi karantanske notranje samostojnosti leta 828 in
nastanku koroške vojvodine po letu 976 je obred vse bolj
dobival koroško deželno vsebino. Ker je do konca potekal v
slovenskem jeziku, ker je del Koroške tudi v Republiki Sloveniji,
ker so koroški Slovenci del slovenskega naroda, je častitljivi
zgodovinski jubilej praznik tako Slovenije kot Koroške oziroma
Avstrije. Ustoličevanje, knežji kamen in vojvodski prestol so
tako del lastne kot skupne preteklosti.