Starinska fotografija v tehniki FEROTIPIJA

Prodam zelo staro fotografijo na železni plošči 12,5 x 8,5 cm. Motiv je moški skupinski portret (verjetno SOKOLI).
Zadnja posvetljena reprodukcija je obdelana v fotoshopu.
Prva fotografija je prikaz možnega vstavljanja ferotipije v okvir. Predlagam postavitev ferotepije na belo ozadje z distanco (senca), ki naredi prezentacijo bolj plastično
.
Zgodovina
Ferotipija je bila izumljena v 1850-ih in je postala priljubljena zaradi svoje hitrosti in nizkih stroškov v primerjavi z drugimi fotografskimi tehnikami tistega časa, kot je daguerotipija. Plošče so bile robustne in manj lomljive kot steklene plošče, kar je olajšalo njihovo uporabo na terenu in omogočilo potujočim fotografom, da so hitro in poceni izdelovali portrete.

Prednosti in slabosti
Prednosti: Hitrost izdelave, nizki stroški, robustnost plošč.
Slabosti: Nižja kakovost slike v primerjavi z daguerotipijo in albuminsko fotografijo, omejen dinamični razpon.
Ferotipija je danes bolj znana kot del zgodovine fotografije in se uporablja predvsem za umetniške projekte in zgodovinske rekonstrukcije. Tehnika ima svoje mesto v zgodovini kot dostopna in hitra metoda izdelave fotografij, ki je omogočila širši dostop do fotografskih portretov v 19. stoletju.

Ferotipijo je prvič opisal Adolphe Alexandre Martin (1824–1896) leta 1853. Je direktni pozitiv, ki nastane z uporabo različnih variant mokrega kolodijskega postopka. Pravzaprav je proces enak kot pri ambrotipiji, le da je nosilec vedno kovina, ki je premazana z rjavim ali črnim lakom. Tako pripravljene plošče so fotografi kupili in jih niso pripravljali sami. Nato so na ploščo nanesli tanek sloj kolodija, jo potopili v senzibilizacijsko kopel in jo še mokro vstavili v kamero. Po ekspoziciji so sledili razvijanje, fiksiranje in izpiranje. Navadno so na koncu nanesli tudi zaščitni lak. Podoba na ferotipijah je zrcalno obrnjena..