Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča / Brlić-Mažuran - Zlata knjiga *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.
POPULARNA ZBIRKA ZLATA KNJIGA, NAPRODAJ JE TUDI VELIKO DRUGIH KNJIG IZ ZBIRKE ZLATA KNJIGA
LEPO OHRANJENA KNJIGA ,TRDE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - D3 / NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

NAJBOLJ BRANE KNJIGE,USPEŠNICE,ZBIRKA ZLATA KNJIGA, KNJIGE NAŠE MLADOSTI

Podrobni podatki
Avtor – oseba Brlić-Mažuranić, Ivana
Naslov Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča / Ivana Brlić-Mažuranić ; prevedel Alojzij Bolhar ; [ilustriral Božo Kos ; spremni besedi napisala Mira Medved in Marijan Tršar]
Enotni naslov Čudnovate zgode šegrta Hlapića. slovenski jezik
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina za šolske otroke (9-14 let)
Jezik slovenski
Leto 1975
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1975
Fizični opis 131 str. : barvne ilustr. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Kos, Božo, 1931-2009
Bolhar, Alojzij, 1899-1984
Medved, Mira
Tršar, Marijan, 1922-2010
Zbirka Zlata knjiga
Opombe Prevod dela: Čudnovate zgode šegrta Hlapića
Dogodivščine vajenca Hlapiča / Mira Medved: str. 124-126
K ilustracijam Boža Kosa / Marijan Tršar: str. 127-129
Ilustr. na spojnih str.
UDK 821.163.42-93-32
Povezava
DCOBISS Format(i): image/jpeg

COBISS.SI-ID 37941
Ivana Brlić-Mažuranić, hrvaška pisateljica, * 18. april 1874, Ogulin, Avstro-Ogrska (zdaj Hrvaška), † 21. september 1938, Zagreb.

Je prva in ena najbolj znanih hrvaških pisateljic za otroke in mladino; njen čut za jezik ji je prislužil vzdevek »hrvaški Andersen«.[5]

Življenjepis
Rodila se je v znani meščanski družini Mažuranić, kjer je pridobila svetovljansko vzgojo in znanje angleščine, nemščine, ruščine ter francoščine; v slednjem jeziku so nastala tudi njena prva dela. Odraščala je v Ogulinu, Karlovcu in Jastrebarskem. Pri osemnajstih se je poročila z Vatroslavom Brlićem in se preselila v družinsko hišo Brlićevih v Slavonski Brod (tedaj Brod na Savi).[6]


Hiša v Slavonskem Brodu, v kateri je živela in ustvarjala
Z možem sta imela sedem otrok, kar jo je spodbudilo k pisanju zanje. V tem obdobju so nastala njena najbolj znana dela, med njimi Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča (Čudnovate zgode šegrta Hlapića, 1913), Pripovedke iz davnine (Priče iz davnine, 1916) in Jaša Dalmatin, podkralj Gudžerata (Jaša Dalmatin, potkralj Gudžerata, 1937). Motivika njenih zgodb, posebej Pripovedk iz davnine, črpa iz predkrščanske slovanske mitologije, z njimi vzgaja in vsaka prigoda ima svoj nauk.[5][6] Objavila je tudi številne pesmi, pravljice, basni, pripovedke in eseje v hrvaških revijah.

Poleg tega je bila aktivna v hrvaškem narodnem preporodu. Kot borko proti madžarizaciji jo je odlikoval škof Josip Juraj Strossmayer. Že za časa svojega življenja je bila priznana tudi po svojem literarnem ustvarjanju in bila leta 1937 kot prva ženska sprejeta za članico Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.[7] Hrvaški akademiki so jo večkrat nominirali za Nobelovo nagrado za književnost, ki pa je do konca življenja ni prejela.[8]

Dolga leta se je borila z depresijo; po eni od hujših epizod v njenih zadnjih letih so se njeni otroci po posvetu z zdravnikom odločili, da bo živela sama z negovalko v svoji hiši. Zaradi odtujenosti od družine pa je še bolj trpela. Naposled je bila hospitalizirana v zagrebški bolnišnici Srebrnjak, kjer je 1938 storila samomor.[9] Pokopana je v družinski grobnici na zagrebškem pokopališču Mirogoj.