Gospodar in hlapec ; Sevastopolske povesti / Lev N. Tolstoj* - 1.izd.

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
PRVA SLOVENSKA IZDAJA
SREDNJE OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST SOLIDNA ,MEHKE PLATNICE,ŽEPNA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LA P3 - REDKE KNJIGE, STARE KNJIGE,SLOVENSKI IN TUJI AVTORJI.
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Tolstoj, Lev Nikolaevič, 1828-1910
Naslov Gospodar in hlapec ; Sevastopolske povesti / Lev N. Tolstoj ; [prevedla Vera Brnčič]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1952
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Slovenski knjižni zavod, 1952 (v Ljubljani : Blasnikova tiskarna)
Fizični opis 272 str. ; 17 cm
Drugi avtorji – oseba Brnčić, Vera
Zbirka Mala knjižnica ; 57
Opombe 3.000 izv.
Lev Nikolajevič Tolstoj / V.B.: str. 269-[272]
UDK 821.161.1-32
COBISS.SI-ID 2169908
Tolstoj se je rodil 9 septembra 1828 na družinskem posestvu, imenovanem Jasna Poljana (Jasnaja Poljana), 200 km južno od Moskve. Bil je četrti od petih otrok grofa Nikolaja Iljiča Tolstoja, veterana iz domovinske vojne leta 1812, in grofice Marije Tolstaje.

Starša sta mu umrla, ko je bil še mlad, zato so njega in njegove sorojence vzgajali sorodniki. Leta 1844 je začel študirati pravo in orientalske jezike na Univerzi v Kazanu. Študij je mladi Tolstoj kmalu opustil in tako verjetno potrdil mnenje tamkajšnjih profesorjev, da je pravzaprav nesposoben in len za učenje.

Sledilo je obdobje razvrata, kvartanja in tipičnega brezskrbnega življenja za takratne ruske plemiče, ki so zabavo zajemali z veliko žlico. Dolgovi pri kvartanju so mladega Tolstoja pripeljali do tega, da je odšel k svojemu starejšemu bratu na Kavkaz in se pridružil vojski.

Leta 1855 je zakvartal svojo najljubšo hišo. Na Krimu je dva dni in dve noči igral s svojimi častniškimi tovariši in nepretrgoma izgubljal. V svojem dnevniku je tedaj priznal: »Izgubil sem vse – tudi hišo v Jasni Poljani. O tem nima smisla pisati; sam sebi se tako gnusim, da bi rad pozabil, da obstajam.« Hiša in posestvo (2000 akrov zemlje z 200 tlačani), ki ju je Tolstoj podedoval po smrti staršev leta 1847, sta mu pomenila tako rekoč vse. Svojemu bratu je celo pisal, da hiše za nič na svetu ne bi prodal in da je zadnje, od česar se je pripravljen ločiti – ne glede na to, da hiša ni bila v nič kaj zavidljivem stanju (odstopajoča barva, trhla veranda, puščajoča streha). A bil je primoran storiti prav to. Hišo je kupil krajevni trgovec, nato pa so jo podrli in prodali po delih. Tolstoj se je naselil v manjši hiši na pristavi starega posestva Volkonskih (gre za staro plemiško družino, s katero je bil Tolstoj v sorodu po materini strani).

Preobrat iz avtorja privilegirane družbe v duhovnega anarhista in aktivista proti nasilju sta vzpodbudili dve potovanji po Evropi, in sicer prvo leta 1857 in drugo med letoma 1860 in 1861. Med obiskom Pariza leta 1857 je bil priča javni usmrtitvi; to je bila zanj travmatična izkušnja, ki je zaznamovala preostanek njegovega življenja. Tolstojev koncept nenasilja se je še okrepil po tem, ko je prebral nemški prevod tamilske zbirke modrosti Tirukkurala.