Graščinski stradarji : povest / Julija Bračič * Slovenske večernice

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

SREDNJE OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - SP TV / SLOVENSKE VEČERNICE
MLADINSKI ROMANI, POVESTI ZA MLADINO, OTROKE - MOJA KNJIŽNICA
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI,SLOVENSKO LEPOSLOVJE,ROMANI,POVESTI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE , ISKANE KNJIGE, ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Bračič, Julija
Naslov Graščinski stradarji : povest / Julija Bračič
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1950
Založništvo in izdelava V Celju : Družba sv. Mohorja, 1950 (v Celju : Celjska tiskarna)
Fizični opis 174 str. ; 21 cm
Zbirka Slovenske večernice ; ǂzv. ǂ100
Opombe Redna knjiga za ude Družbe sv. Mohorja
40.000 izv.
UDK 886.3-3
Povezava
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE - DLIB.SI Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK

COBISS.SI-ID 48129

BRAČIČ, Julija, pripovednica (r. 24. 1. 1913, Stanovsko; u. 20. 6. 1994, Malinska, otok Krk, Hrvaška). Oče Šimon Bračič, kmet, mati Julijana Bračič, r. Brdnik.

Nižjo gimnazijo je obiskovala 1923–27 (štiri razrede) v Celju, pozneje pa je končala le krajše izobraževalne tečaje. Bila je administratorka pri Društvu za zaščito deklet v Ljubljani (vsaj do 1937), od 1938 je vodila cvetličarno v Celju. Med nemško okupacijo je bila 1941 zaprta, nato pa izgnana na Hrvaško, kjer je sodelovala v NOB. Po vojni je bila 1945 zaradi posledic zapora in izgnanstva invalidsko upokojena. Od 1953 do smrti je živela v Malinski na otoku Krku.

Objavila je štiri knjige kmečkih povesti.Razdrti mostovi (1943) je pripoved o bajtarski hčeri iz Poljčan, ki je odšla za fantom v Ljubljano. Tam se je kot služkinja neuspešno spopadala s socialnimi krivicami, pa tudi s fantovim spremenjenim vedenjem (zaradi njega je oslepela), zaradi česar se je morala vrniti na kmete. VGrenki roži (1944) so v središču trdna hmeljarska kmetija v Savinjski dolini in zakonske težave obiralke hmelja, potem ko se je poročila z gospodarjevim sinom, vendar še naprej pomagala svoji revni družini. Najboljša soZaprta vrata (1945); v zgodbi o stari »teti« je avtorica opisala kmečko hčer, ki ni imela otrok, zaradi česar je materinska čustva razdajala sedmim nečakom, zlasti nadarjenemu Simonu. Prav on pa jo je najbolj razočaral, ker je ni hotel za hišno gospodinjo, ko je postal odvetnik. Graščinski stradarji (1950) imajo za socialni okvir nekaj vasi okoli Žalca v 19. stoletju. Zgodba, čeprav ni strogo zgodovinska, vsebuje več lokalnih dogodkov, ki so bili povezani z meščansko revolucijo 1848 (upiranje kmetov graščakom, iskanje zaslužka na tujem). Stilno so vse povesti živi opisi kmečkega okolja, izoblikovani z izjemnim čutom za intimne in socialne probleme ali pretrese.