# Lov za skrivnostmi / Josip Fr. Knaflič (Zavrharjeva senca; Aba,...)

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU, 041 625 178

Zbirka z omenjenim naslovom je sestavljena iz treh povesti: Zavrharjeva senca,. Dogodek v kresni noči ter Aba. Gre za neke vrste detektivske zgodbe, čeprav ne.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Knaflič, Fran Josip
Naslov Lov za skrivnostmi / Josip Fr. Knaflič
Vrsta gradiva kratka proza
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1944
Založništvo in izdelava Ljubljana : Konzorcij "Slovenca", 1944 (v Ljubljani : Zadružna tiskarna)
Fizični opis 149 str. ; 21 cm
Zbirka Slovenčeva knjižnica ; ǂletn. ǂ3, 19 ; =ǂ št. ǂ81
Vsebina Zavrharjeva senca; Dogodek v kresni noči; Aba
Opombe Na preliminarni str. žig: Wagner Anton: DS 67932/81: NUK
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 4185603

PRVA IN EDINA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KDO JE FRAN JOSIP KNAFLIČ
2.1 ŽIVLJENJEPIS
Rodil se je 4. marca 1879 (op. v SBL je letnica njegovega rojstva 1880) v
Šmartnem pri Litiji. Bil je časnikar in pisatelj, dramatik in pripovednik. Gimnazijo je
obiskoval v Ljubljani, študiral je v Zuerichu in na Dunaju; od 1908 tudi v Sarajevu. Od
leta 1905 do 1908 je bil v Trstu pri dopisnem uradu (član Correspondenz-Burea),
sodeloval v literarnem uredništvu Edinosti ter bil intendant, dramaturg in gledališki
kritik prav v času, ko je Slovensko gledališče v Trstu postalo stalno gledališče z
angažiranimi igralskimi močmi. 1908 je postal načelnik tiskovnega urada pri bosansko
hercegovski vladi v Sarajevu. Po prvi svetovni vojni je tam izdajal tudi različne liste:
nemško-francoski dnevnik Le Massager de Sarajevo, Sarajevoer Bote in revijo Sava.
Leta 1925 se je vrnil v Ljubljano in dejavno sodeloval pri ljubljanskih dnevnikih. V
uredništvu Slovenca je bil od 1925 do 1927, nato pa se je pridružil redakciji Jutra.
Priložnostno je izdajal tudi list Razgled v Mariboru. Umrl je 13 novembra 1949 v
Ljubljani.
2.2 DELO
Pisal je novele, črtice, potopisne zgodbe in pustolovski roman po zgledu Karla
Maya, detektivske povesti, feljtone in igre, tudi v nemškem in srbohrvaškem jeziku.
Njegov psevdonim je bil Josip Repina Triglavski. Poleg avtorskega dela je tudi prevajal:
Tolstoja, Turgenjeva, Coopra, Čehova…Njegove igre so bile večkrat v okvirnem
repertoarju Drame slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nobena žal ni bila
igrana. Knaflič je izrazit zastopnik pripovedno-feljtonske zvrsti in v bistvu tudi eden
prvih slovenskih feljtonistov. Njegovi feljtoni so nastali pod vplivom moderne dunajske
šole feljtonistov, svoje literarne proizvode pa je oblikoval po okusu reporterskih
pripovedovanj.

LOK - LA P3
USPEŠNICE,KLASIKI,SLOVENSKI IN TUJI AVTORJI, LEPOSLOVJE

Fran Josip Knaflič, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar, * 4. marec 1880, Šmartno pri Litiji, † 13. november 1949, Ljubljana.[1]

Življenje in delo
Študiral je v Zürichu in na Dunaju. Kot časnikar je služboval v Trstu, Sarajevu in Ljubljani. 1905–1908 je bil v Trstu pri dopisnem uradu, pisal za Edinost in bil intendant, dramaturg in gledališki kritik za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. V Sarajevu je prevzel načelništvo tiskovnega urada, po prvi vojni izdajal tam časnike Le Messager de Sarajevo, Sarajevoer Bote, Sava). 1925 se je vrnil v Ljubljano in pisal za ljubljansko časopisje, priložnostno je v Mariboru izdajal revijo Razgled.

Pisal je prozo v slovenščini, nemščini in hrvaščini. Njegovo prvo literarno delo, potopisna pripoved Ob Balkanu (Dom in svet 1897-1898), je nastala pod vplivom Karla Maya. Prevajal je Tolstoja (Kazaki), Turgenjeva (Tuji kruh), Cooperja (Vohun), Čehova idr.

Njegova prva tragedija v treh dejanjih iz leta 1898 Težke verige se je izgubila. Enodejanke Grlica niso igrali. 1924 je napisal politično satiro Hudič, 1925 pa petdejanko Domovina.[2]) Tudi petdejanke Počitniški dom niso uprizorili. Veselo trodejanko Kmečki teater (Naš val 1934) je posvetil spominu na Frana Milčinskega so v režiji Ferda Delaka igrali v Mariboru kot operetni libreto Majda. Bil je eden prvih Slovencev, ki je napisal osnutek filmskega scenarija.