OLLIE IŠČE DOM

[ OLLIE PREVEČ ČAKA NA SVOJ DOM ]

Predstavil sem se že neštetokrat... Verjetno imam največ slikic od vseh psov, sodeloval sem na kupu fotografiranj, a me nikoli nihče ni opazil. Saj sem tisti, ki se je rodil na cesti pred štirimi leti in nikoli nisem bil nikogaršnji. Svoje mame se sploh več ne spomnim, sam sem se znašel, kot sem vedel in znal. To vem jaz, pa tudi moje Meride tete, ker so jim tako povedali, ko so me prišle iskati po velikem potresu v Petrinji.

Rekli so, da že dolgo tavajoč kopljem po smeteh, sem ter tja dobim kakšen kos kruha, a nikomur nisem bil drag ali zanimiv. Branil sem se, ker sem mislil, da mi želijo škodovati, kot tolikokrat prej, a one niso obupale. Pobrale so me in pripeljale na varno – edino mesto, ki so ga imele. Od takrat je boks na terenu moj edini dom.

Veliko sem se naučil o lepem vedenju, postal sem pravi mestni fant, odrasel in z veseljem pospremil kup mojih cimrov v boljše življenje, upajoč, da bo nekoč nekdo prišel tudi po mene. Da me odpelje z nasmehom...

To se še ni zgodilo, a jaz še vedno upam. Kot vsi psi živim za trenutek – tisti trenutek, ko grem na sprehod do Save, na kakšen dogodek ali izlet, ko nepričakovano dobim priboljšek, samo zato, ker sem vedno priden fant. Moje tete mi želijo polepšati dneve in pomiriti svoje srce, ki se z žalostjo zapre, ko za mano zaprejo vrata boksa po sprehodu.

Ampak jaz sem trdoživ in vesel fant, ki je prebrodil že marsikaj. Vem, da me najboljši ljudje čakajo, tako kot jaz čakam njih, da postanem njihov najboljši pes na svetu, ker verjamem, da me zagotovo potrebujejo. Ollie je res takšen pes.

Življenje je kratko in treba ga je znati živeti – z Ollijem je vse bolj veselo in bogato. Kdor si želi takšno življenje, ga vabimo, da znova prebere te vrstice, pokliče društvo in reče:
"DA, želim spoznati vašega Ollija! Rad/a bi užival/a v življenju z njim, se veselil/a ob vseh lepih in tudi kakšni manj prijetni stvari."

Kdor si upa, zmaga! Ollie vas čaka!