Murva (Morus alba)

  • Cena:
  • Šifra oglasa: 4010740
  • Objavljen:
  • Do poteka še:
  • Število prikazov oglasa: -krat
Podatki o oglasu
Vrsta ponudbe: Prodam
Lokacija: Podravska, Majšperk, Majšperk
Stanje: novo

Več:

Prodam sadike bele murve (Morus alba) višine okrog 70cm za 8 e. Sadike sem vzgojil iz semen svoje domače črnoplodne murve. Spol murve se vidi šele ko prvič tvori moške ali ženske cvetove, kar je razvidno šele po 6 – 7 letih, razen če so sadike cepljene, kar pa moje niso. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374)

Marsikdo ne pozna murv, čeprav so v preteklosti bile murve v naših krajih dokaj pogosto sajene, še posebej na Primorskem in Goriškem. Murve sicer niso sadili toliko zaradi plodov, kolikor zaradi listov, ki so hrana gosenic sviloprejke (Bombyx mori). Tudi sam sem imel pred leti priložnost nekaj tednov skrbeti za sviloprejke v domači hiši. Sprva so bile gosenice majhne, tudi pojedle so malo, vendar so iz dneva v dan postajale vse večje in nenasitne. Ker mi je že zmanjkovalo listja na drevesu, sem že komaj čakal, da se bodo zapredle in prenehale jesti. Po nekaj tednih so se vendarle zapredle v nekaj centimetrov dolgi jajčasti zapredek ali kokon, ki je osnovna surovina za pridelavo naravne svile. Žal v resni pridelavi kokone obdelajo z visoko temperaturo kakšen dan ali dva preden si majhen s preobrazbo nastali plišasti metuljček uspe prevrtati pot v svobodo. Kar pa ni zaželjeno, saj s tem pretrga okrog 1000 metrov dolgo nit, ki mora biti v enem kosu. Sviloprejka se je v tisočletjih človeške selekcije zelo spremenila, tako da danes ni sposobna preživeti brez človeka. Metuljček, ki pa uspe prebiti kokon, je slep, ne je, zelo slabo vonja, ima krila, a ne leti, se skoraj ne premika, tako je teh nekaj dni, dokler ne umre. (https://www.youtube.com/watch?v=3XS9sZ199FU )

Ko sem še hodil v osnovno šolo v Majšperku, je zraven učilnice 4. razreda rastla bela murva s črnimi plodovi. Kot otroci smo poleti ob popoldnevih vedno plezali po tem drevesu in se sladkali z njenimi plodovi. Danes te murve več ni, ali je odmrla ali pa je bila komu napoti. V moji okolici ne poznam kraja, kjer bi še rastlo kakšno staro drevo murve. Prav zaradi obilice teh sladkih in pogosto temno obarvanih plodov podobnim robidovim je postala v današnjem svetu pretirane sterilnosti in čistoče neželjena spremljevalka naših domov ter deležna jeze motorne žage. Eno drevo pa vendarle raste pri mojem sosedu, od katerega sem pred 15 leti dobil metrsko sadiko. Posadil sem jo blizu svoje stare kamnite hiške v Halozah na 480 metrih nadmorske višine. To je sedaj že pravo drevo s široko krošnjo, visoko okrog 6 metrov, ki že nekaj let obilno rodi od sredine junija do sredine julija. Tedaj se jih skoraj vsaki dan najem, da pa preostali plodovi ne bi šli v nič, jih vsakih nekaj dni poberem, tako da pod njo razprostrem ponjavo in kakor naši evolucijski sorodniki bolj ali manj spretno splezam na murvo ter jo stresem (https://www.youtube.com/watch?v=3a7L9gy6qug ). Iz plodov sem si stisnil sok, ki je zelo sladek, vendar ima skoraj pol manjšo sladkorno stopnjo od grozdja, vendar je v grozdju prisotnih več kislin. Raje ga pijem naslednji dan, je malenkost bolj kisel, ker prične vreti. Lani sem si prvič shranil kakih 20 kg plodov v zamrzovalniku. Običajno jih čez zimo dodajam k kakšnemu čaju, pri kuhanju kakšne zelenjavne čorbe, ali jih zmiksam z drugim sadjem.

Družina murv obsega 15 – 16 vrst. Naravna rastišča murv so v Aziji, od daljnega ruskega otoka Sahalina, Japonske preko Kitajske, Indije do Irana in Afganistana. Rastejo tudi v Afriki in celotni Ameriki. Najbolj poznane so bela murva (Morus alba), pri nas zelo redka črna murva (M.nigra) in rdeča murva (M. rubra). Bela murva je pravi kozmopolit, saj jo najdemo dandanes povsod po svetu, prav tako se zelo rada križa z ameriško rdečo murvo. Murve so se pojavile na naši dragi Zemljici pred 63,5 milijoni let.

Bela murva (Morus alba) izvira iz Kitajske in vzhodne Azije, kjer jo gojijo že 4500 let, kjer ponekod še vedno rastejo v naravi. V Evropo naj bi bela murva prišla šele po padcu Konstantinopla, leta 1453, sviloprejke že prej, okrog leta 600. Sicer obstajajo še zgodnejši zapisi gojenja bele murve iz leta 1434 v Toskani. S svojega potovanja po Orientu jo je prinesel Francesco Buonvicino. Počasi se je razširila po velikem delu Evrope in povzročila zaton sajenja črne murve, katerih listje so dotlej uporabljali za prehrano sviloprejk. Sviloprejke rastejo počasneje, če se hranijo z listjem črne murve, kakor če bi jih hranili z listi bele murve. Murve in svilogojstvo je na slovenske kraje iz Furlanije prišlo v 16. stoletju najprej na Goriško, od koder se je potem postopoma razširilo po celotni »bodoči« Avstro-ogrski. Ob železniški progi Ljubljana – Frohnleiten (30km severno od Gradca v Avstriji) na razdalji preko 200 km je leta 1867 baje rastlo 200.000 dreves murv, s katerimi so železničarji hranili sviloprejke. Po 2. svetovni vojni je pričelo svilogojstvo v Sloveniji izumirati. Danes spet obstaja v Sloveniji možnost obuditve te panoge. Kljub sodobnim sintetičnim vlaknom, se naravna svila v svetu še vedno proizvaja.

V Sloveniji je najbolj znana Fabianijeva murva v Kobdilju na Krasu. Velja za najdebelejše sadno drevo v Sloveniji, stara je več stoletij. V Sloveniji ne poznam naselja, ki bi bilo poimenovana po Murvi. Na Hrvaškem sta dva naselja poimenovana po murvah. Oba se imenujeta Murvica, prvo se nahaja na rodovitnih ravnicah Ravnih kotarov v bližini Zadra, drugo pa se spogleduje z Italijo na južni strani otoka Brač. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so vzpostavili register murv za Slovenijo. V kolikor raste pri vas kakšna stara murva, jo lahko prijavite v register. (http://murve.um.si/sl/prijavi-murvo/).


Bela murva zraste do 18 metrov visoko, premer debla lahko doseže 1m. Krošnja je okrogla in zelo široka, lubje je rdeče rjavo, razpokano. Listi so dolgi 7 – 18cm in široki do 8cm, lahko so enostavni ovalni ali 2 do 3 krpati (heterofilija). Zgornja stran listov je svetlozelena in gola, dlakave so le žile na spodnji strani. Poganjki so tanjši od črne murve, gladki in rumeno sivi. Murva je običajno dvodomno drevo z ločenimi moškimi in ženskimi drevesi, ki se oprašuje s pomočjo vetra. Moška drevesa imajo cvetove v obliki visečih rumenih mačic. Posebnost moških cvetov je, »izstrelitev« cvetnega prahu s hitrostjo 580 km/h, kar je rekord v rastlinskem svetu. Na ženskih drevesih se v juniju in juliju iz cvetov razvijejo do 3 cm dolgi plodovi na peclju dolgem ca.1 cm, ki so lahko beli, rožnati, vijolični ali črni, plodovi so okusni že preden dozorijo (pri črni ne). So sladki, vendar ne tako sočni kakor plodovi črne murve.

Opis črne murve (M.nigra) v primerjavi z belo:
-črna murva ima širšo krošnjo, zgornja stran listov je temnozelena, hrapava, spodnja je fino dlakava in svetla, poganjki so debelejši, rdeče rjavi in dlakavi, če ga odrežemo, se odrezanega mesta cedi bel mlečni sok
- zreli plodovi so črne barve in sočni, sladki, so večji in skoraj brez peclja.

Bela murva ima zelo širok spekter uporabnosti. Ima zelo kakovosten in trajen les, ki je primerljiv z lesom hrasta in robinije. Iz njega izdelujejo sode, pohištvo, glasbila. Eden izmed najdražjih lesov na svetu imenovan shimakuwa , je les bele murve, ki raste na dveh japonskih vulkanskih otokih Miyakejima in Mikurajima. Iz lubja (ličja) se lahko pridelujejo celulozna vlakna za proizvodnjo tekstila.
Plodove lahko uživamo surove, lahko jih predelamo v sokove, marmelade, žganje (dudovača), likerje, kis, lahko jih zamrznemo, posušimo, uporabimo kot sladilo pri kuhanju. Posušene ponekod zmeljejo in uporabijo za slajenje.
Listi so hrana za sviloprejke in domače živali, lahko si iz njih skuhamo čaj. Listi murve so usodni za večino insektov, saj vsebujejo nekakšen mlečni lateks, ki pa sviloprejkam ne škodi. Prve svileni izdelki iz Kitajske datirajo v leto 2700 p.n.š. V davni preteklosti je imela murva alkimistične sposobnosti, saj je iz listov »izdelovala« zlato, saj je bil kilogram svile enakovreden kilogramu zlata. Leta 1998 je bilo za namen prehrane sviloprejk na Kitajskem rastlo 626.000 hektarjev murv, na katerih so pridelali preko 430.000 ton svilnatih kokonov. Trg s kokoni je danes vreden 3,8 milijarde dolarjev.

Sadimo jo za okras, za plodove, za senco. Lepa ja povešava oblika murve – pendula.

Dobro raste na globokih, zračnih in svežih tleh, na sončnem položaju. Prenese tudi slabša in sušna tla. Za svojo rast potrebuje precej toplote, prenese do -30 C, v mestih uspeva dobro


Vir:
http://murve.um.si/sl/zgodovina/
https://hr.wikipedia.org/wiki/Morus_(Moraceae)
https://hr.wikipedia.org/wiki/Bijela_murva
https://en.wikipedia.org/wiki/Morus_alba
Brus Robert, DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM
Peter Coles, MULBERRY

Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m

IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Araucaria araucana - čilska jelka: Poreklo: ČILE, ARGENTINA, višina 30-40m (50m), premer 1-2m, starost 1300-2000 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cryptomeria japonica – japonska kriptomerija: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 70m, Premer: 4m, Starost: 1000 let

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m

Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea mariana –črna smreka: Poreklo : ALJASKA, KANADA, MINNESOTA, Višina : 15m (30m), Premer : 0,15m – 0.50m

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Picea smithiana – himalajska smreka: Poreklo : HIMALAJA (Afganistan, Pakistan, Indija, Nepal), Višina : 40-55m, Premer : 1-2m, Starost :

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus bungeana – resasto lubjasti bor: Poreklo : KITAJSKA, Višina : 15 – 25m, Starost : 500 Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m,
Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus koraiensis – korejski bor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, RUSIJA, Višina: do 40m, Premer: do 1,6m, Starost: do 500 let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Pinus thunbergii – japonski črni bor: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 30 m, Starost : do 600

Pinus wallichiana – himalajski bor: Poreklo: AFGANISTAN, PAKISTAN, INDIA, KITAJSKA, Višina: 30 – 50 m, Premer: 1 – 1,5m (3m), Starost: do 400 let

Pseudolarix amabilis

Sequoia sempervirens – obalna sekvoja: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina : 115m, Premer in volumen: 7,9m, 1110m3, Starost : 1200-1800 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let

Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer carpinofolium – gabrovolistni javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Carya ovata – navadni oreškar

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercidiphyllum magnificum - velikolistni cercidifil

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Chilopsis linearis – puščavska vrba

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Cornus kousa – japonski dren cvetličar: Poreklo: KOREJA, KITAJSKA, JAPONSKA, BUTAN, TAJVAN, Višina: 8 – 12m

Cydonia oblonga - kutina: sejanec

Corylus colurna – turška leska

Clerodendrum arboreum – navadni usodnik

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let

Diospyros lotus – lotusni ebenovec: Poreklo: JUGOZAHODNA AZIJA, JUGOVZHODNA EVROPA, Višina: 15 – 30m, Premer: 1,3m

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Euptelea pleiosperma - evpteleja: Poreklo: HIMALAJA, BUTAN, INDIJA, TIBET, KITAJSKA, Višina: 4m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude

Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Morus nigra - črna murva: Poreklo: Jugozahodna AZIJA, Višina: do 12m, Premer: 1m, Starost: preko 300 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Sorbus domestica - skorš

Sorbus torminalis - brek

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Styrax obassia – dišeči bencojevec: Poreklo: JAPONSKA, KITAJSKA, Višina: 10 – 14m

Tetradium daniellii - evodija : Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, TIBET, Višina : do 20m, Starost : do 40 Let

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zanthoxlum simulans – kitajski bodičasti jesen

Wisteria sinensis - glicinija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 100 let

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk

Podatki o uporabniku

Mesto in poštna številka
2322 Majsperk
Regija
Podravska
Država
Slovenija
Lokacija oglasa Murva (Morus alba)
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa