Spomini 2 / Janko Mlakar * (planinstvo / alpinizem)

druga knjiga !

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - K ZG L - GORNIŠTVO, REDKE KNJIGE

NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)


Podrobni podatki
Avtor – oseba Mlakar, Janko, 1874-1953
Naslov Spomini / Janko Mlakar ; [ilustriral Slavko Pengov]
Vrsta gradiva dokumentarna literatura
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1975-1980
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1975-1980 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 1 zv. (; 273 str.) : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Pengov, Slavko, 1908-1966
Zbirka Nova Mohorjeva knjižnica ; ǂknj. ǂ2; 6
Opombe O knjigi in pisatelju / J. Pr.: zv. 1, str. 203-205
Predmetne oznake Mlakar, Janko, 1874-1953 -- Spomini
Nekontrolirane predmetne oznake planinstvo / alpinizem / spomini
UDK 821.163.6-94
929Mlakar J.
796.52(100)
COBISS.SI-ID 18727168
Janko Mlakar se je rodil 25. junija 1874 v Železnikih. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani na Grabnu, po končanih gimnazijskih študijah je stopil v semenišče, nato je najprej kaplanoval v Postojni, l. 1909 pa je položil profesorski izpit za poučevanje verouka na srednjih šolah. Dolgo vrsto let je nato poučeval na mestnem dekliškem liceju oz. ženski realni gimnaziji, l. 1926 pa je stopil v pokoj:
Janko Mlakar je znan med Slovenci kot eden najboljših turistov. Saj ni preplezal le vseh slovenskih gora in planin, marveč večino najbolj znanih alpskih vrhov. Plezanje po gorskih velikanih je zraslo z njegovim notranjim bitjem. Na klic planin je prisluhnilo njegovo mlado srce, tega klica pa ni Mlakar nikoli preslišal. Še danes, ko je že 10 let v Abrahovem objemu, so planine njegovo srčno veselje. Življenje skalovja in skritih gorskih cvetlic je doumel do dna, videl je v njem veličastje Boga-umetnika in s čistim srcem vzljubil to divje-lepo naravo. O tem pričajo zlasti njegovi potopisi, iz katerih veje neskončno lepa vedrina in sončno veselje. Ti potopisi, ki so izhajali največ v »Planinskem vestniku«, so bili največja slast za slehernega turista in neturista. Iz njih ne vro le sami duhoviti domisleki, polni humorja, marveč tudi pesem na lepoto božjo, poučne misli o plezanju in življenju na nedostopnih velikanih vobče. Teh potopisov je visoko število in če bi jih kdo zbral v posebno knjigo, bi bila to ena sama sončna pesem na planine.
Janko Mlakar pa ni le zgolj pisal. Svoje srce, ki je polno, polno najžlahtnejših vtisov, je razkrival širokim množicam. Hodil je iz dvorane v dvorano, iz društva v društvo in odkrival ljudem neslutene lepote planin. K njegovim predavanjem, ki so bila polna življenja, so se zgrinjale množice v tolikem številu, da je moral čestokrat radi navala ponoviti predavanja. Še bolj kakor v pisani besedi je znal namreč Mlakar ogreti poslušalce z živo besedo.

Če omenimo njegove večje sestavke, ne smemo iti mimo že omenjenega »Trebušnika«. Ta je namreč izhajal pri Družbi sv. Mohorja pod sledečimi naslovi: »Kako je Trebušnik hodil na Triglav«, »Trebušnik na dunajski lovski razstavi«, »Kako se je Trebušnik vozil v Trst« itd. Najdaljši in najbolj zanimivi pa so njegovi »Spomini« in sicer na dijaška in bogoslovna leta, ki so izhajali v »Mentorju « od 1930—1934. Tu je premnogo veselega in resnega življenja, naporov in borb, zlasti pa sončne vedrine in iskrenosti. Veliko zanimanja so vzbudili zlasti njegovi bogoslovni spomini, ki niso bili prav nič zastrti. Pokazal je z njimi pravo, veselo življenje bogoslovcev, ki pojmujejo življenje v smislu sv. Frančiška Asiškega. Mlakar je napisal mnogo lepih podlistkov tudi za »Slovenca« in »Domoljuba«. Naj nam dovoli gospod profesor Mlakar, da mu ob 60 lepem jubileju iskreno častitamo in mu želimo še mnogo, mnogo sončnega veselja na tem — sicer tako mrklem svetu.

Slovenec, 1. julij 1934