Knjiga Ohranila sem ponos

Leta 1999 so v Libiji aretirali pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika ter jih obtožili, da so z virusom HIV namerno okužili več kot štiristo otrok. Sprva so jih obsodili na smrt, pozneje pa so kazen spremenili v dosmrtno ječo.

Ena od sester je bila KRISTIJANA VALČEVA. Nikoli ni izvedela, zakaj so aretirali tudi njo, saj sploh ni bila zaposlena v bolnišnici, kjer je prišlo do okužbe. Policisti, ki so jo ugrabili v njenem stanovanju, so hoteli, da prizna, da je vodja spletke, s katero naj bi pomorili libijske otroke. Priznanje zdravstvenega osebja so skušali izsiliti, zato so jih nečloveško mučili, jih vse noči pretepali ter skušali streti njihovo telesno in duševno moč. Toda Kristijana se je odločila, da bo vzdržala. Zanjo se je v zaporu začel zelo dolg boj proti bolečini, lažem in času, ki ga zdaj prvič opisuje v tem izrednem pričevanju.
Veliko zaslug za izpustitev zdravstvenega osebja imata zakonca Sarkozy, ki sta večkrat obiskala zapornice in jih tudi osebno odpeljala v Bolgarijo. Libija je z izpustitvijo od Evropske unije izsilila nekaj dogovorov. Med drugim je s Francijo sklenila dogovor o graditvi jedrskega reaktorja za razsoljevanje morske vode. V zameno za medicinske sestre pa naj bi Bolgarija odpisala del libijskega dolga iz druge svetovne vojne, ki sicer znaša skoraj 40 milijonov evrov. Bolgarija, EU in Libija so leta 2006 ustanovile sklad Bengazi, v katerem zbirajo denar, namenjen zdravljenju otrok, okuženih z virusom HIV. Sklad je bil že v začetku ustanovljen kot sredstvo za izpustitev petih bolgarskih medicinskih sester in zdravnika, ki so ves čas zatrjevali, da so nedolžni.