Asimina ali indijanska banana, sejanec, (Majšperk)

Prodam necepljene sadike asimine ali indijanske banane, paw paw v loncih, višine okrog 15 cm za 10e. Sadike sem vzgojil v Halozah iz semen. Sadike so na voljo v Majšperku (070227374). Slike so simbolične.

Prvič sem jedel asimine pred kakimi 5 leti. Okus je zelo zanimiv, neobičajen, ima močan »tropski« pridih. Verjetno bi res lahko rekli, da je okus nekakšna mešanica okusov banane, manga, papaje in dinje. Okus se zna zelo razlikovati glede na sorto in lokacijo, kje drevo raste (https://www.youtube.com/watch?v=DdSvM0p90Zw, https://www.youtube.com/watch?v=q1Sj49BE55s).
Kje sem dobil plodove, se več ne spominjam dobro, verjetno v botaničnem vrtu v Mariboru (https://www.youtube.com/watch?v=VlfIGQz2qnM). Tam imajo posajena 3 drevesa. Eno večje drevo s široko krošnjo in visoko okrog 5 metrov raste ob potoku, dve manjši pa nekaj 10 metrov vstran na bolj osončenem in sušnem mestu. Tudi sam imam posajeni dve drevesi zraven hiše. Podaril mi jih je prijatelj pred 5 leti in sta predvidevam, potomca asimin iz botaničnega vrta vzgojenih iz semen. Takrat so bile visoke okrog 50 cm in stare okrog 3 leta. Kljub izhodiščni enaki velikosti je eno drevo danes visoko dobrih 5 metrov, drugo pa je meter nižje. Razlog je bil verjetno v visoki gredi napolnjeni s hranljivim kompostom, ki je oklepala danes višje drevo. Drevesi sicer cvetita že nekaj let, a prvič je večje drevo obrodilo s tremi plodovi šele predlani. Zato pa je lani navkljub spomladanskemu mrazu ob cvetenju večje drevo presenetilo z obilico plodov. Čeprav drevo ni cepljeno, so bili plodovi raznovrstnih velikosti, od manjših, srednjih do velikih. Plodov je bilo okrog 100. Prav zanima me, kakšna bo letina letos. Na vikendu imam posajeno cepljeno drevo, ki pa je tudi že staro okrog 8 let, cveti že vrsto let, plodov še pa ni bilo. Verjetno je težava v opraševanju.

Asimino uvrščamo v družino Annonaceae, katere člani so predvsem tropske in subtropske rastline. Veliko jih daje užitne plodove kot na primer cherimoya (A.cherimoya), sladkorno jabolko (A.squamosa), kislo jabolko (A.muricata),…
Asimine so od 2 do 12 m visoki grmi ali manjša drevesa katerih domovina je Severna Amerika. Tako lahko tam najdemo v naravi 8 vrst asimin. A ljudem najbolj zanimiva in primerna za uživanje je predvsem vrsta Asimina triloba. Prednice asimin so rastle že v davni preteklosti, tako so našli njene fosile iz dobe eocena (56 – 34 mio let), vrsto, ki pa je bila že zelo podobna današnji asimini, pa v dobi miocena (23 – 5,3 mio let). Domneva se, da so se s plodovi asimin v preteklosti prehranjevali danes izumrli predstavniki severnoameriške megafaune (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_North_American_animals_extinct_in_the_Holocene), kateri so poskrbeli tudi za razširjanje njenih semen. Temu »pojavu« izumrlih živali v navezavi s rastlinami rečemo evolucijski anahronizem. Znani evoluciijski anahronisti, ki so ostali brez svojih »prijateljev« so tudi ginko, avokado, papaja, rožičevec, maklura, baobab, patisa, virginijski kaki, kalifornijska toreja, glog, gledičija, rogovilar (https://en.wikipedia.org/wiki/Evolutionary_anachronism). Kasneje je pri asimini funkcijo uživanja plodov in razširjanja semen prevzel človek.

Prvi je asimino opisal in poimenoval francoski botanik Michel Adanson. Ime naj bi izhajalo iz besede assimin, povzeto iz jezika domorodnih severnoameriških plemen ter preneseno kasneje v francosko obliko assiminier. Latinska beseda triloba se pa nanaša na obliko cveta. Asimina pri nas na prvi pogled deluje kakor nov sadež, vendar prve omembe Evropejcev o njej segajo skoraj 500 let nazaj v preteklost. Tako da me res malo čudi, da je asimina postala popularna pri nas šele zadnjih nekaj let. Prvi pisni zapisi asimine segajo v leto 1541, ko je nek Portugalec na raziskovalni odpravi Španca Hernanda de Sota ob reki Mississippi opazil, kako Indijanci gojijo in jedo zanimive sadeže, ki so zelo prijetnega vonja in dobrega okusa. Ker se je prvim raziskovalcem sadež zdel podoben njim že poznanem tropskemu sadežu papaji, so ga tudi poimenovali po papaji – paw paw. Prvi zapis v angleškem jeziku je sledil šele leta 1709, ko je angleški raziskovalec John Lawson v Karolini opazil drevesa asimin in njene plodove. Zapisal je takole. Drevo ni veliko, tudi debelo ne, ima pa zelo velike liste, večje od vseh listov naokoli rastočih dreves. Plodovi so veliki kakor jajce, rumeni, mehki in sladki. Indijanci delajo iz njih pudinge. V naslednjih letih je sledilo še nekaj opisov. Med njimi tudi zapis iz leta 1785, o tem, da naj bi si prvi ameriški predsednik George Washington posadil asimine na svojem domu Mount Vernon v Virginiji. Prav tako asimine niso manjkale na posestvu Monticello v Virginiji, katerega je bil lastnik Thomas Jefferson, avtor Deklaracije o neodvisnosti in 3. ameriški predsednik (1786). V času, ko je opravljal službo zunanjega ministra ZDA v Franciji, je svojim Evropskim prijateljem podarjal semena in sadike asimine. Tudi znana ameriška raziskovalca Lewis in Clarc sta med raziskovanjem novih, od Francije kupljenih ameriških ozemelj (Luisiana), ko jima je zmanjkalo hrane, preživljala dneve le ob prehranjevanju s plodovi asimine. Tudi prvotne evropske naseljence so ob izpadu pridelka velikokrat reševali plodovi asimine. Pravtako so pobeglim črnskim sužnjem velikokrat rešili življenja. Ljubitelja okusnih sadežev sta bila tudi pisatelj Mark Twain in ameriški narodni heroj Daniel Boone.

Asiimine v naravi rastejo kot podrast večjih dreves po gozdovih poplavnih ravnic severovzhodne Amerike. Najdemo jo v 27 ameriških zveznih državah in tudi v kanadski provinci Ontario. Večinoma se v gozdovih razmnožuje s koreninskimi izrastki, redko s semeni. Te rastline so velikokrat pravzaprav genetsko gledano ista rastlina z enakim genetskim zapisom, čeprav rastejo vstran druga od druge. Skupek teh rastlin pogosto tvori neprehodno goščavo.

Asimine lahko zrastejo do 10 metrov visoko, deblo do premera 30cm. Lubje je sive barve, tudi v starosti ne razpoka. Krošnja je piramidne oblike. Listi so veliki do 30cm, jeseni dobijo zelo dekorativno rumeno barvo. Cvetovi so veliki od 2 – 5 cm, rjave barve in oddajajo šibak vonj po mrhovini ali kvasu, ki ni pretirano mamljiv za čebele in večino žuželk. Opraševanje opravijo nekatere vrste muh in hroščev, včasih se pa tudi njim ne ljubi in je plodov jeseni malo. Prav tako je zaradi zgradbe cveta zelo oteženo samoopraševanje in je potreben cvetni prah iz cvetov drugega drevesa. Pojavlja se namreč dihogamija, oziroma po domače povedano, stigma pestiča (ženski del) prezgodaj dozori, medtem ko prašniki (moški del) še »spijo«. Tukaj je posnetek cvetenja iz botaničnega vrta v Gradcu - https://www.youtube.com/watch?v=kirfzJAH9ic. Plodovi so lahko dolgi do 15cm, dozorevajo v septembru. V toplejših krajih, na primer na jugu Severne Amerike, dozorevajo plodovi že v juliju, najkasneje na severu, pa v oktobru. Lahko dosegajo težo do 500 g, v povprečju pa od 150 – 200g. Pred zrelostjo so plodovi zelene barve, ob dozorevanju pa postaja kožica ploda rumenkaste barve. Vsebina ploda je belkasto rumena s 12 – 20 do 3cm velikimi rjavimi in strupenimi semeni. Drevo vzgojeno iz semena potrebuje okrog 7 – 8 let, da bo prvič obrodilo, v kolikor je cepljeno, se ta čas skrajša. Da bi privabili opraševalce, ponekod pršijo drevesa z ribjo emulzijo ali obesijo na drevo celo kos mesa, lahko pa tudi sami oprašimo cvetove z mehkim čopičem, kar zna biti zelo uspešno. Sam imam blizu asimin velik kompostnik, kar verjetno povečuje prisotnost raznih muh in hroščev, ki oprašijo moji asimini. Korenin gredo globoko v tla.
Dobro bo dobro rastla v globokih, rodovitnih, svežih in rahlo kislih tleh pH 6 – 6,5, načeloma prenese tudi bolj kisla tla, do pH 4,5. Plitvih tal ne mara. V njeni domovini rastejo predvsem v bližini rek, vendar zemlja ne sme biti premokra, poplavljena. Ponekod navajajo, da je potrebno mlade rastline zaščititi pred soncem. Jaz svojih mladih dreves nisem namenoma senčil, verjetno so jih ščitile nizko rastoče jablane, ki rastejo v bližini. Na spletu sem opazil sem, da jih nekateri zaščitijo z agrokopreno, nekateri s črno pvc mrežo. Nekateri navajajo, da v kolikor je okrog sadike zastirka in da ima rastlina dovolj vlage, potem zaščita pred soncem ni potrebna. Opažam, da tudi sadike drugih drevesnih vrst niso najbolj srečne, če rastejo same sredi travnika in so podvržene močni pripeki poletnega sonca. V gozdu mlada drevesa običajno vedno rastejo pod okriljem starejših. Moja ugotovitev je, da drevo začne dobro rasti, ko se leto prične samo senčiti s svojo krošnjo. Prenesejo lahko temperature do – 28 C. Vetrovna območja mogoče niso najprimernejša, saj ovirajo opraševanje in zaradi velikih listov veter prej začuti sušo. Prav tako uspevajo brez težav tudi v mediteranski klimi. Ravno pred dnevi sem gledal prispevek na you tubu, ki je prikazoval majhen sicer namakan nasad s 420 drevesi asimine v zaledju Zadra (https://www.youtube.com/watch?v=eDb0vGYO0r8), prav tako je večji nasad v Bistri v bližini Zagreba (https://www.youtube.com/watch?v=N5R-C6eF45A). Tudi v Sloveniji že obstaja nasad asimine v velikosti 1,5 ha. Nahaja se v Kozjanskem v bližini vasi Zdole. (https://www.darsad.net/aktualno/nasad-asimine), en nasad pa raste še na Vrhniki (https://www.youtube.com/watch?v=p_uf4Rmd7Kg&t=52s). Trenutno se največ goji asimina v njeni domovini, v Kentuckyu, Ohiju in Marylandu. Asimina je, vsaj tako se navaja, večinoma skoraj brez naravnih sovražnikov in bolezni. Razlog je verjetno v odvračalnem učinku raznih spojin, od anonina do acetogenina. Le ta se nahaja v njenih listih, semenih, lubju in vejah. Med presajanjem sadik, sem opazil, da imajo tudi korenine zelo močan specifičen vonj. Edini »prijatelj« asimine je metulj zebrasta lastovica (Eurytides marcellus), katerih ličinke zmorejo jesti njene liste.

Plodovi se lahko uživajo surovi ali predelani v marmelade, pudinge, sladoled, sladice, pivo, kombuče, koktajle, lahko jih zamrznemo... Plodovi niso preveč trajni, pri sobni temperaturi zdržijo okrog 3 dni, če pa jih oberemo pred popolno zrelostjo, pa jih lahko v hladilniku hranimo okrog 3 tedne. Prav zaradi slabe skladiščne spodobnosti se asimina ni nikoli prav komercialno razširila. Dobro je, če plodove obiramo ročno z drevesa, da se ne poškodujejo pri padcu na tla, saj tedaj prej propadejo. Lahko se pa položi okrog drevesa slama. Edina nevarnost so rdeči polži, ki čez noč objedajo odpadle plodove. Plodovi so izredno hranljivi, vsebujejo več vitaminov in mineralov, kakor večina drugega sadja. V njenem naravnem okolju se s plodovi prehranjujejo rakuni, veverice, lisice in oposumi.

Nad asimino se navdušujejo v veliki meri ekološki kmeti, saj je zaenkrat praktično brez škodljivcev, tako da je ni potrebno škropiti. V kolikor se posadi necepljena sadika, je potrebno zaradi opraševanje posaditi vsaj dve sadiki. V kolikor se pa posadi cepljena sortna sadika, pa bi naj bila dovolj že ena sadika, vendar je kljub temu bolje, da se posadita vsaj dve. Samooplodni sorti sta Sunflower in Prima, ostale sorte pa so še Potomac, Overleese, Susquehanna,…
Pri nas popularno sorto Sunflower je odkril gospod Milo Gibson v gozdu leta 1970. Plodovi so sladki in dozorevajo zgodaj, primerna z področja s krajšo vegetacijo.
Večinoma se priporoča saditi le cepljene sadike, pri katerih je zagarantirano, kako veliki in kakšnega okusa bodo plodovi, prav tako cepljena sadika prej vstopi v rodnost (4-5 let). Pri nekaterih sortah vsi plodovi dozorijo v nekaj dnevih, spet pri drugih se zorenje podaljša na cel mesec. Nekatere sorte so zgodnje, spet druge pozne. Sejanec, sadika vzgojena iz semena kasneje vstopi v rodnost (6-7 let), plodovi naj bi bili bolj grenki in manjši, pravzaprav se ne ve točno, kakšni bodo. Lahko se zgodi, da bodo čisto normalno veliki in zelo okusni, še mogoče okusnejši od izbranih plodov sortnih sadik. Takole je zapisal nek gospod, ki živi v naravnem okolju asimine v Ameriki. Plodovi sejancev kateri so bili vzgojeni iz semen domačih cepljenih asimin in ki se niso skrižali z divjimi, v gozdu rastočimi asiminami, so po kakovosti podobni, včasih pa celo presegajo kakovost starševskih rastlin. Tudi cena sadik je nižja.
Pogosto se asimine sadijo tudi v okrasne namene, lepa je predvsem jeseni, ko se njeni listi obarvajo v zlato rumeno barvo, podobno kakor listi ginka (https://www.youtube.com/watch?v=TbDyG2pRjy4). Prav tako ni zahtevna glede vzdrževanja.
V času dozorevanja asimin se ponekod v ZDA odvijajo tudi festivali asimine, kjer potekajo degustacije plodov in raznih dobrot pripravljenih iz asimine. Prav tako je prisotna živa glasba in razni kulturni dogodki in predavanja. Možno je kupiti tudi sadike. (https://en.wikipedia.org/wiki/Pawpaw_Festival).
Indijanci so v preteklosti uporabljali vlakna iz njenega lubja za pletenje košar in ribiških mrež.

Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Asimina
https://en.wikipedia.org/wiki/Asimina_triloba
http://www.arnoldia.arboretum.harvard.edu/pdf/articles/2014-72-1-the-pawpaw-a-forgotten-north-american-fruit-tree.pdf
https://de.wikipedia.org/wiki/Dreilappige_Papau
MICHAEL JUDD​​FOR THE LOVE OF PAWPAWS

Viri slike:
By Scott Bauer, USDA - USDA ARS Image Number K7575-8, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10830
By Elbert L. Little, Jr., of the U.S. Department of Agriculture, Forest Service, and others - USGS Geosciences and Environmental Change Science Center: Digital Representations of Tree Species Range Maps from "Atlas of United States Trees" by Elbert L. Little, Jr. (and other publications), Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=29451138
By Kenraiz, Krzysztof Ziarnek - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10569774
By Geoffrey.landis - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=90773889
By Manuel.
conde - Own work, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6758596
By Celerylady - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=13258725
Copyrighted free use, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=61639
Von User:Phyzome - Eigenes Werk, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=172611

Imam tudi še nekaj raznoraznih sadik različnih velikosti od 20 cm do 1,3m
IGLAVCI:
Abies balsamea – balsamasta jelka: poreklo Severnae Amerika (Kanada, ZDA- Minnesota, Maine, New York…), zraste do 20m, deblo do 60cm, starost do 200 let

Abies concolor – koloradska jelka : poreklo: SEVERNA AMERIKA (Utah, Colorado, Arizona…), zraste do 50 m, deblo do 1,5m, starost do 300 let

Abies grandis – orjaška jelka: poreklo: TIHOMORSKA OBALA SEVERNE AMERIKE, višina 40-70 m, premer do 1,5 m, starost do 300 let

Abies pinsapo – španska jelka: poreklo: ŠPANIJA, MAROKO, višina 25-30 m, premer 1,4 m, starost 250 – 300 let

Calocedrus decurens – kalifornijska kalocedra: Poreklo: SEV. AMERIKA (Kalifornija, Oregon), Višina in premer: 40-60m (69m) , 3m (4,5m), Starost: 500-1000 let

Cedrus atlantica – atlaška cedra: Poreklo: MAROKO, ALŽIR, Višina: 30-35m, Premer: 1-2m, Starost: 900 let

Cedrus deodara – himalajska cedra: Poreklo: ZAHODNA HIMALAJA (Pakistan, Afganistan, Indija), Višina: 40-50m, Premer: 3m, Starost: 700 let

Cephalotaxus fortunei – kitajska patisa

Cupresus sempervirens – navadna cipresa: poreklo: SREDOZEMLJE, višina: 20 – 35m, premer: 70 – 100cm, starost: do 1000 let

Cupressus arizonica - arizonska cipresa: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 10 – 20m, Premer: DO 80cm

Cunninghamia lanceolata – kitajska suličevka: Poreklo: KITAJSKA, VIETNAM, LAOS, Višina: 30-38m, Premer: 1-2,5m
Ginkgo biloba – dvokrpi ginko: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 64m, Premer: 4,45m, Starost: 1000 let

Metasequoia glyptostroboides – metasekvoja: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 30m (60m), Premer: 2m, Starost: 450 Let

Picea pungens – bodeča smreka: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Idaho, Wyoming, Utah, Colorado), Višina : 25 – 30m (46m), Premer : 1,50 m, Starost : 800 Let

Picea sitchensis - sitka: Poreklo: od KALIFORNIJE do KANADE, ALJASKE, Višina: 50 – 70m (90), Premer: do 5m, Starost: do 800 let

Pinus aristata – kalifornijski resasti bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Arizona, New Mexico, Colorado), Višina : do 15 m, Premer : do 1,5m, Starost : 1500 (2480) Let

Pinus heldreichii – munika ali bosanski bor: Poreklo : BALKAN (Bosna, Makedonija, Grčija, Albanija...), JUG ITALIJE, Višina : 25-35 m, Premer : 2 m, Starost : 1000 Let

Pinus jeffreyi – japonski črni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Kalifornija, Oregon, Nevada), Višina :40 (60)m, Premer : 1,2 (2)m, Starost: 500 Let

Pinus pinea - pinija

Pinus ponderosa – ameriški rumeni bor: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (od Britanske Kolumbije do Mehike, Montane, Teksasa…),
Višina : 40 (70)m, Premer : 0,9-1,7m, Starost : 500 Let

Sequoiadendron giganteum - mamutovec: Poreklo :SEVERNA AMERIKA (Kalifornija), Višina : 87,2m, Premer in volumen: 11 m, 1486,9 m3, Starost : 3500 Let
Taxodium distichum – močvirska cipresa: Poreklo : SEVERNA AMERIKA (Florida, Texas, Missisipi…), Višina : 25-40m (45m), Premer : 2-3m (5m), Starost : 1700 Let

LISTAVCI

Aesculum muenchen- divji kostanj, seme nabral v Munchnu, ena druga vrsta je, samo ne vem katera

Acer burgerianum – trizobi javor

Acer elegantulum – elegantni javor: poreklo Vzhodna Kitajska, višina 15m

Acer ginnala – manđurski javor: poreklo: MONGOLIJA, KOREJA, JAPONSKA, RUSIJA, višina in premer: 3 – 10m, 20 – 40cm

Acer griseum – sivi javor: poreklo: KITAJSKA, višina in premer: 6 – 9m, do 70cm

Acer japonicum – japonski javor: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 5 – 10m, Premer: 40cm

Acer macrophyllum – velikolistni javor

Acer sacharum – sladkorni javor: Poreklo: severovzhod ZDA, vzhodna Kanada, Višina in premer: 24 – 27m, 0,6 – 0,9m (1,5m), Starost: 300 – 400 let

Acer rufinerve – rdečežilni javor: Poreklo: JAPONSKA, Višina: do 8 - 15m, Premer: do 40cm

Albizia julibrisin - albicija: Poreklo: od IRANA do VZHODA KITAJSKE, Višina: 5 – 12m, Premer: do 60cm, Starost: 10 – 20 (50) let

Asimina triloba – asimina ali indijanska banana, sejanec

Betula albosinensis – kitajska rdeča breza

Betula dahurica – azijska črna breza

Caragana arborescens - karagana: Poreklo: SIBIRIJA, MONGOLIJA, KITAJSKA, KAZAHSTAN, Višina: 2 – 6m

Catalpa bignonioides – cigarovec

Cedrela toona sinensis – kitajski cedrovec: Poreklo: KITAJSKA, NEPAL, KOREJA, INDIJA, BURMA, TAJSKA, MALEZIJA, Višina: 25m, Premer: 70cm

Cercidiphyllum japonicum - cercidifil: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina in premer: 10 – 45m, do 2m, Starost: 300 (500) let

Cercis chinensis – kitajski Judeževec: Poreklo: KITAJSKA, JAPONSKA, Višina: 5m, Premer: 50cm

Cercis giffithii – afganistanski judeževec

Cladrastis kentukea - kladrast: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Kentucky, Tennessee, Severna Karolina), Višina: 10 – 15 m, Premer: 0,5 – 2 m

Clerodendron trichotomum – navadni usodnik

Corylus colurna – turška leska

Davidia involucrata - davidija: poreklo: KITAJSKA, višina: 20 – 25m, starost: 50 -150let
Diospyros virginiana – virginski kaki

Eucommia ulmoides - gutaperčevec: Poreklo: KITAJSKA, Višina: 15m

Gleditsia traicanthos - gledičija: Poreklo: SEVERNA AMERIKA, Višina: 20 – 30m, Starost: 120 let

Halesia carolina - halezija: Poreklo: FLORIDA, ALABAMA, MISSISSIPPI, JUŽNA KAROLINA, Višina: 8 – 10m

Hovenia dulcis – rozinovo drevo: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, HIMALAJA, Višina: 10 – 30m

Idesia polycarpa - idezija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina: 8 – 21m, Premer: 50cm

Juglans nigra – črni oreh

Koelreuteria paniculata – latnati mehurnik: Poreklo: SEVERNA KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 m, Premer: do 50cm

Lagerstroemia indica – indijska lagerstremija: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, INDIJA, Višina: 6m

Liquidambar styraciflua – ameriški ambrovec: Poreklo: SEVERNA AMERIKA (Florida, Teksas, New York), MEHIKA, GUTAEMALA, Višina: 20 – 35 (40m), Premer: 1 – 2m, Starost: 400 Let

Liriodendron tulipifera - tulipanovec: Domovina: SEVERNA AMERIKA (od Floride, Teksasa do Ontarija, Michigana), Višina: do 50m, premer: 1 – 3m, Starost: do 500 Let

Maackia amurensis - makija: Poreklo: RUSIJA, KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, TAJVAN, Višina:10 – 15m, Premer: 60cm

Maclura pomifera – maklura ali osaški pomarančevec

Magnolia-Kind von Big dude – magnolija, sejance od sorte Big dude
Morus alba – bela murva: Poreklo: Severna KITAJSKA, Višina: do 16m, Starost: 150 let

Parrotia persica – perzijska bukev: Poreklo: IRAN, KAVKAZ, Višina: 10m, Premer: VEČDEBELNA RAST, 1m

Phellodendron amurensis – amurski plutovec: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina: 15-25m, Premer: 60 cm, Starost: nad 100 let

Pistacia chinensis – kitajska pistacija: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, starost: 150 let

Pseudocydonia sinensis – kitajska kutina: Poreklo: KITAJSKA, KOREJA, Višina: 10 – 18m

Ptelea trifoliata - pteleja: Poreklo: ZDA, MEHIKA, Višina: 8m

Pteroceltis tatarinowii - pteroceltis: Poreklo: KITAJSKA, Višina: do 20m, Premer: 80 – 100cm, Drugo: XUAN – papir

Pterocarya fraxinifolia – kavkaški krilati oreškar

Syringa reticulata »pekinensis« - kitajski majnik: Poreklo : Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, višina: do 10m (15m)

Sophora japonica – japonska sofora: Poreklo : KITAJSKA, KOREJA, JAPONSKA, Višina : 10 – 30m, premer: 1m, Starost : 200 let

Styrax japonica - japonski stiraks: Poreklo: JAPONSKA, KOREJA, KITAJSKA, Višina: do 12m

Zanthoxylum americanum – ameriški zantoksil: Poreklo: CENTRALNI in VZHODNI DEL ZDA, Višina: do 10m, Premer: 15cm

Zelkova serrata – japonska zelkova

bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk