Janez Potočnik Januš - Škofja Loka 1934

UMETNIŠKA SLIKA IZ LETA 1934,ORIGINALNI OKVIR,ZASTEKLJENA VELIKOST Z OKVIRJEM 60 X 80,LASTNA ZBIRKA


Janez Potočnik - Januš
(1892–1983)

Janez Potočnik – Januš, katerega življenjsko in ustvarjalno pot je ob njegovi smrti opisal Andrej Pavlovec, je del svojega slikarskega opusa zapustil Loškemu muzeju še pred svojo smrtjo leta 1983. Ta dela je vse do začetka junija 1996, ko je slikarsko zapuščino prevzel muzej, čuvala njegova žena Bojana Potočnik.
Stanoval je v manjšem stanovanju dutoveljske "stare šole", v prvem nadstropju stavbe, kjer je sedaj izobraževalni center Memory.

Janez Potočnik -Januš
Janez Potočnik – Januš se je rodil 10. maja 1892 v Škofji Loki. Njegovo šolanje se je začelo v rodnem mestu, nadaljevalo na realki v Ljubljani in zaključilo na dvoletni Mahrovi trgovski šoli. Kljub uspešni izobrazbi ga je pot zanesla v slikarstvo. Starša njegove odločitve nista preveč podpirala, a sta mu na koncu le omogočila dvoletni študij na akademiji v Münchnu. Ko se je leta 1919 vrnil domov, se je zaposlil v Krevsovem mlinu, nato je leta 1922 prevzel trgovino z usnjem.
Potočnik je umetniško znanje črpal povsod, kamor ga je odneslo. Leta 1938 se je odpravil na akademijo v Beograd in hkrati obiskoval še poseben tečaj risanja. Leta 1940 je prejel štipendijo in skupaj s svojimi prihranki odšel v Benetke. Čas v mestu trgovine in umetnosti je prehitro minil, saj je bil kmalu izgnan zaradi bližajoče se vojne. Do izbruha vojne je slikal v Bosni. Okupacija ga je pripeljala ponovno v Beograd. Osvoboditev je dočakal v Loznici. Leta 1945 se je vrnil v Škofjo Loko, kjer je dve leti učil risanje. Kmalu je bil premeščen v Hrpelje in kasneje v Tomaj, kjer je deloval kot likovni pedagog do upokojitve. Tako ga je pot pripeljala v Dutovlje, v manjše najemniško stanovanje »stare šole«, kjer se trenutno nahaja Izobraževalni center Memory. Tudi tu so nastajala pomembna slikarska dela z motivi dutoveljskih vedut.
Njegov slikarski opus je bil po večini realističen in naturalističen. Sodeloval je z znanimi slovenskimi slikarji, kot so Ivan Grohar, Tone Kralj in Rihard Jakopič. V svojem življenju je imel tri razstave, kar pa je bilo premalo, saj ga je kot slikarja poznalo le malo ljudi. Še pred smrtjo se je oddolžil rodnemu kraju in poklonil svoja dela Loškemu muzeju, ki bodo v galeriji vedno spominjala nanj. Umrl je 10. junija 1983 v Tomaju.