Slovenija, BLOK - ŠTAJERSKA KOKOŠ

BLOK ŠTAJERSKA KOKOŠ


Štajerska kokoš je edina avtohtona pasma kokoši v Sloveniji. Ožja domovina je južni del avstrijske Štajerske in območje med rekama Muro in Savo na slovenskem Štajerskem. Zapisi štajerko omenjajo že v 14. stoletju. Boris Wenko v knjigi »Kmetijsko kokošarstvo« (1935) piše, da je bila štajerka izmed vseh srednjeevropskih kokoši na dobrem glasu že mnoga stoletja pred uvozom prvih tujih pasem. Zlasti so zaradi finega mesa sloveli štajerski kopuni. V 17. in 18. stoletju se je trgovina s kopuni s Štajerske prav živahno razvila. Sicer pa se je štajerska kokoš v svoji zgodovini na Slovenskem večkrat znašla v krizi. V preteklosti so obstajali štirje barvni tipi štajerke (rjava, jerebičasta, bela in grahasta). Do današnjih dni se je v Sloveniji ohranila le jerebičasta štajerka v tolikšnem obsegu, da govorimo o ranljivi populaciji oziroma populaciji v nevarnosti. Pasemska značilnost in poseben okras štajerke je čop, to so podaljšana peresa v obliki čopka za grebenom, ki je pri kokoših večji kot pri petelinih. Povprečna telesna masa, masa jajc in nesnost sedanje štajerke je približno enaka, kot jo navajajo v literaturi iz obdobja 1950-1955. Proizvodnost štajerke je danes skromna v primerjavi s sodobnimi pasmami oziroma križankami. Njena vrednost v sedanji obliki je predvsem pasemska posebnost in avtohtonost. Zaradi prilagojenosti našim razmeram, predvsem pa zaradi svoje skromnosti, sposobnosti iskanja krme in paše ter drugih značajskih lastnosti je štajerka kmečka kokoš. To je temperamentna in pogumna kokoš, z dobro odpornostjo proti boleznim.