Slovenija, POLA 16 ZNAMK - NARODNE NOŠE 2004

16 ZNAMK V POLI NARODNE NOŠE

Noša na Vipavskem

Upodobitev vipavske noše temelji na grafični upodobitvi po Goldensteinovem akvarelu iz sredine 19. stoletja. Moški so v tem času nosili krajše hlače iz platnenega dvonitnika ali »cvilha«, pod njimi pa svetlomodre nogavice, ki naj bi imele svoj izvir v Tržiču na Gorenjskem. Tudi rjavo sukno, iz katerega je izdelan moški suknjič, naj bi izviralo iz Gorenjskega. Kronist tega časa je zapisal, da se na Vipavskem »lepše nosijo, kakor vsi drugi Slovenci na Goriškem«. Pred njim je že v drugi polovici 17. stoletja Janez Vajkard Valvasor zapisal, da se vipavska noša od kranjske le malo razlikuje. V prvi polovici in sredini 19. stoletja je torej prevladovalo pri moškem oblačenju temnorjavo, zelo surovo sukno. Moški so nosili široke krajše hlače, krajšo suknjo od gorenjske pa so zapenjali z medeninastimi gumbi. Moški so poleg hlač iz hodnega platna pogosto nosili tudi irhaste hlače, obuti so bili v dolge škornje, na glavah pa so nosili klobuke iz surove klobučevine. Tudi ženska obleka je bila podobna gorenjski. Temeljno gradivo za ženske obleke je bilo domače platno. Razlike so bile le pri krojenju modrcev in pri njihovi raznoliki barvni paleti. Dekleta so hodila razoglava s pletenimi kitami, poročene žene pa so si nadele peče, ki so bile obrobljene s čipkami. Vipavke so pogosto oblačile bele rokavce, čez prsi pa so si prekrižale rumene pisane rute z resami. Običajno so bile obleke Vipavk v tem časovnem obdobju progaste ali kariraste, le predpasniki so bili enobarvni modri. Pečo so si tako polagale okoli glave in ramen tako, da je bil viden pretežno le obraz. Vipavska dolina je bila vedno kulturno odprto in izrazito komunikacijsko območje. To lastnost odraža tudi noša prebivalcev te doline sredi 19.stoletja.