Slovenija, POLA 16 ZNAMK - NARODNE NOŠE 2005

16XZNAMKE V POLI NARODNE NOŠE NA SLOVENSKEM 2005

Narodne noše

POHORJE, KOBANSKO

Noša Pohorcev in Kobancev se vse do druge polovice 19. stoletja ni veliko razlikovala od noše nekaterih sosednjih območij, zlasti še npr. v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi na Koroškem in drugih območjih Štajerskega. Morda je najbolj temeljna posebnost načinov oblačenja na teh dveh območjih Slovenije prav v tem, da so bili prebivalci vse do prvih desetletij 20. stoletja v veliki večini vezani na obleke, ki so jih sami izdelovali. To ne velja le za temeljna gradiva za izdelavo obleke (npr. platno, sukno), ampak tudi za usnje, ki so ga strojili doma za izdelavo obuval. Moški so običajno nosili krajše hlače (običajno pod koleni, lahko pa tudi nad njimi) z naramnicami in srajce, ki so jih zatikali za pas. Čez to so oblačili krajše ali daljše jopice iz »lodna«. To je bila volnena, skoraj nepremočljiva tkanina. O oblačilnem videzu moških imamo zanimivo pričevanje tudi v pesmi pohorskega pesnika Jurija Vodovnika (1791-1858), ki pravi o svojem očetu: »…so kratke hlače imeli, kmetišk pa lodnast jopeč dolg«. Oblačenje žensk se je po posameznih krajih bolj razlikovalo od moškega. Platno je bilo temeljno gradivo za izdelavo ženskih oblačil na Pohorju in Kobanskem. Tkali so ga na domačijah. Pogosto so ga prebarvale v črno barvo. Značilno žensko oblačilo je bilo krilo z modrcem, pod njim so nosile rokavce. Tudi ženske so v zimskem času nosile suknene, do kolen segajoče jope. Vsakdanja obutev na tem območju so bile cokle. Ženske so si privezovale lase preko čela s trakom in se pokrivale s platnenimi pečami, zlasti premožnejše kmetice pa tudi z avbami.