ZNAMKA 50.OBLETNICA SVETA EVROPE

50 LET SVETA EVROPE

Svet Evrope je najstarejša skupna evropska organizacija, ki je bila ustanovljena 5.maja 1949 v Londonu. Takrat so državniki iz desetih držav (Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo) sklenili, da oblikujejo trdnejšo zvezo evropskih držav in narodov. Na ta način so želeli okrepiti medsebojno sodelovanje pri ohranitvi miru in uveljavitvi temeljnih načel pravne države, tistih humanističnih načel, ki so skupna dediščina evropskih narodov, ki pa so bila v drugi svetovni vojni povsem poteptana.
Danes je včlanjeno v Svet Evrope 40 držav. Največ jih je bilo sprejetih v zadnjem desetletju, po političnih spremenbah v Vzhodni Evropi. Z uveljavitvijo načel pravne države in človekovih pravic so izpolnile pogoje za sprejem. Slovenija je bila sprejeta leta 1993 kot 27. članica.
Svet Evrope rešuje vsa pomembnejša vprašanja evropske družbe, razen obrambe. V njegov program dela so vključene človekove pravice, javna glasila, pravno sodelovanje, socialna in gospodarska vprašanja, zdravstvo, izobraževanje, kultura, dediščina, šport, mladina, lokalna demokracija in čezmejno sodelovanje ter okoljsko in prostorsko načrtovanje.
Prizadevanja Sveta Evrope vodijo k sprejemu evropskih konvencij in sporazumov, na podlagi katerih lahko države članice, če jih sprejmejo in ratificirajo, ustrezno usklajujejo in spreminjajo svojo domačo zakonodajo. Nekatere konvencije in sporazumi so na voljo za sprejem tudi državam nečlanicam. Svet Evrope je doslej sprejel več kot 170 konvencij, ki predstavljajo minimalne standarde urejanja vprašanj, ki zadevajo vse prebivalce in države, članice Sveta Evrope. O vprašanjih, ki jih ni potrebno urediti s konvencijami, sprejemajo parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Odbor ministrov in druga telesa Sveta Evrope tudi resolucije, priporočila in mnenja, s katerimi Svet Evrope predlaga nacionalnim vladam smernice delovanja na posameznih področjih.
Najpomembnejša konvencija Sveta Evrope je Konvecija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah z njenimi enajstimi protokoli. Konvencijo so sprejeli že leta 1950, leto dni po ustanovitvi Sveta Evrope. Vse države, ki želijo postati članice Sveta Evrope, morajo predhodno, poleg statuta organizacije, ratificirati tudi omenjeno konvencijo. Za zagotovitev spoštovanja obveznosti, ki so jih sprejele članice Sveta Evrope z omenjeno Konvencijo in njenimi protokoli, je Svet Evrope ustanovil Evropsko sodišče za človekove pravice. Državam, članicam Sveta Evrope, in njenim državljanom, je tako omogočeno vložiti tožbo proti državi, za katero se domneva, da krši Konvencijo.
Poleg omenjene Konvencije so pomembne tudi Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, Evropska kulturna konvencija, Evropska listina o lokalni samoupravi, Evropska socialna listina in Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin.
Sveta Evrope ne smemo zamenjevati z Evropsko unijo, katere temeljni namen je vzpostaviti tesnejšo povezavo med evropskimi narodi, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja. Sedanjih 15 članic, med katere želi poleg drugih tudi Slovenija, hoče ustvariti območje brez notranjih meja, gospodarsko in denarno unijo s skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z obrambno politiko.
Sedež Sveta Evrope je v Evropski palači v Strasbourgu v Franciji. V njej zasedajo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki je najširši demokratični forum, Odbor ministrov, ki je organ odločanja, in Kongres lokalnih in regionalnih oblasti. V isti palači so tudi zasedanja Evropskega parlamenta Evropske unije.
Vsak pozna evropsko zastavo: 12 zlatih zvezd v krogu na modri podlagi. Sprejel jo je Odbor ministrov Sveta Evrope leta 1955. Krog zvezd predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd v zastavi se ne spreminja, saj število dvanajst simbolizira popolnost in celovitost. Od maja 1986 dalje je evropska zastava tudi uradni simbol Evropske unije.
Leta 1964 se je Odbor ministrov odločil, da se 5. maj, obletnica ustanovitve Sveta Evrope, praznuje kot Dan Evrope. Namen tega praznika je ljudem čim bolj približati idejo o evropskem povezovanju.