Zbornik Janka Pleterskega - Janko Pleterski

POŠTNINO PLAČA KUPEC.
ZARADI TEŽE SE LAHKO POŠLJE SAMO KOT PAKET ( OD 2 - 5KG / NAVADNI ALI S SLEDLJIVOSTJO), PLAČILO NA TRR.


,VEČJI FORMAT.LEPO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA,TRDE PLATNICE, PRI PLATNICI POPUŠČA LEPILO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,


LOK - ST / KOM / XXL FORMAT,
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, REDKE KNJIGE

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)


Podrobni podatki
Naslov Zbornik Janka Pleterskega / uredila Oto Luthar in Jure Perovšek ; [prevodi Doris Debenjak ... et al.]
Vrsta gradiva znanstvena monografija
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski, hrvaški, nemški, angleški
Leto 2003
Založništvo in izdelava Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Ljubljana : Present)
Fizični opis 666 str. : ilustr. ; 28 cm
Drugi avtorji – oseba Luthar, Oto
Perovšek, Jurij
Pleterski, Janko
ISBN 961-6358-89-8
Opombe Besedilo v slov., hrv., nem. ali angl.
Bibliografija prof. dr. Janka Pleterskega: str. 31-54
Opombe z bibliografijo pri posameznih prispevkih
Povzetki v nem., angl., slov., franc. ali it.
Predmetne oznake SGC Pleterski, Janko, 1923-2018
Predmetne oznake Pleterski, Janko, 1923- -- Jubilejni zborniki
Slovenci -- Zgodovina -- Zborniki
Slovenija -- Zgodovina -- Zborniki
Nekontrolirane predmetne oznake slovensko zgodovinopisje / zgodovinarji / biografije / bibliografije
Slovene historiography / historians / biographies / bibliographies
UDK 94(497.4)(082)
930.1(497.4):929 Pleterski J.
COBISS.SI-ID 124265216

Življenjepis
Rojen je bil v Mariboru, po očetu slovenskega, po materi češkega rodu, je realno gimnazijo obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1941 maturiral. Po začetku italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine je bil avgusta 1941 zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto aretiran in zaprt v Alessandrii v Italiji. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je vrnil v Ljubljano in se v juliju 1944 pridružil partizanom. Po koncu vojne je delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu kot strokovnjak za mejna vprašanja z Italijo in Avstrijo. V letih 1951–1953 je bil novinar na Radiu Ljubljana, leta 1953 pa je postal raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1957 je diplomiral iz zgodovine in leta 1963 doktoriral iz sodobne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 1970 in 1982 je predaval sodobno zgodovino Slovencev in Jugoslovanov na isti fakulteti (od 1971 kot izredni in od 1974 kot redni profesor) in bil v letih 1979–81 njen dekan.

Po letu 1968 se je začel udeleževati posvetov o problemih narodov Habsburške monarhije na Dunaju. Leta 1972 je napisal pregled zgodovine Slovencev za standardno zgodovino Habsburške monarhije 1848–1918 (Die Habsburgermonarchie, 1848-1918). Odkril in objavil je avstrijsko vladno poročilo o preganjanju Slovencev v letih 1914–1917 in napisal še vedno standardno delo o slovenski politiki v času prve svetovne vojne, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (1971). Aktivno se je udeleževal dela dvostranskih komisij zgodovinarjev (italijansko-, avstrijsko- in češkoslovaško-jugoslovanske) ter se udeležil treh svetovnih kongresov historičnih ved (1965, 1970 in 1980).

Največ je pisal o politični zgodovini poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Koroških Slovencev in o odnosih med Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi.

Aktiven je bil tudi v politiki: v letih 1986-88/9 je bil član predsedstva Centralnega komiteja Zveza komunistov Slovenije, med letoma 1988 in 1990 pa je bil član Predsedstva SRS kot del reformističnega kroga ZKS okoli Milana Kučana in Janeza Stanovnika.

Je oče zgodovinarja, arheologa in etnologa Andreja Pleterskega. Zadnja leta je preživljal v domu starejših občanov Fužine v Ljubljani. V visoki starosti je fizično povsem opešal, zato je izrazil željo, da bi umrl. Po neuspešnem poskusu samomora je poslal pismo Državnemu zboru, s katerim je želel spodbuditi razpravo o evtanaziji in samomoru s pomočjo, ki v Sloveniji nista legalna