Sedmi kongres Ljudske mladine Slovenije (7 ; 1962 ; Kranj)

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - K ST 3 - STARE KNJIGE, ANTIKVARNE KNJIGE,STARI UČBENIKI, REDKE KNJIGE, KOMUNIZEM, KOMUNISTI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – korporacija Ljudska mladina Slovenije. Kongres (7 ; 1962 ; Kranj)
Naslov Sedmi kongres Ljudske mladine Slovenije
Vrsta gradiva zbornik
Jezik slovenski
Leto 1962
Založništvo in izdelava Ljubljana : Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, 1962 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 325 str. : ilsutr. ; 20 cm
UDK 329
COBISS.SI-ID 2375428
Zveza socialistične mladine Slovenije (kratica ZSMS) je bila politična organizacija mladih v Sloveniji, ki je delovala od povojnih let vse do devetdesetih let, ko se je z drugimi političnimi subjekti transformirala v stranko Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

Zgodovina
Organizacija izvira iz Zveze komunistične mladine Slovenije, ki je bila del SKOJa.

Z združitvami več organizacij, se je najprej imenovala Ljudska mladina Slovenije, nato Zveza mladine Slovenije.

Leta 1974 so organizacijo združili z Zvezo študentov in jo preimenovali v Zvezo socialistične mladine Slovenije (jugoslovansko pa Zveza socialistične mladine Jugoslavije). Člani so bili izjemoma lahko stari največ 27 let. Izjema se je uporabljala, ko so mejo prestopili funkcionarji organizacije. Voditelji organizacije so bili po nepisanem, a uveljavljenem pravilu, člani Zveze komunistov Jugoslavije. Po letu 1980 se je pravilo razrahljalo.

Logika političnega organiziranja je bila takšna, da je bila ZSMS, ob ZKS, Zvezo sindikatov, ZZB NOV in SZDL ena od petih družbeno-političnih organizacij in je imela enako število delegatov v družbenopolitičnih zborih republike in občin.

Zveza je bila med prvimi znanilci političnih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, ko je v Krškem leta 1986 pripravila Kongres, ki je v tistem času krepko razburkal politično sceno takratne Jugoslavije. Organizacija je zapisala vrsto stališč, ki so pomenila pomembno odstopanje od uradne ideologije: zavzemanje za legalizacijo civilno-družbenih gibanj (mirovniki, ekologi, homoseksualci in drugi), odpravo verbalnega delikta, pravico do stavke, civilno služenje vojaškega roka, sprostitev podjetniške iniciative, legalizacijo skupine Laibach ...

ZSMS je v nasprotju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tudi podpirala delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Njegove zahteve je prenašala v skupščino. Ker so oblasti prepovedale zborovanje 8. maja 1989, je ZSMS sklicala javno sejo predsedstva republiške konference ZSMS, ki se je je na Kongresnem trgu v Ljubljani udeležilo več deset tisoč poslušalcev..

Zadnji predsednik (pravzaprev predsednik republiške konference ZSMS) ZSMS leta 1989 pred preoblikovanjem v politično stranko je bil Jožef Školč.

Organizacija se je pozneje preimenovala v ZSMS-Liberalna stranka in na 14. kongresu stranke, 10. novembra 1990, v LDS (Liberalno-demokratično stranko), ta pa se kasneje preoblikovala v sedanjo LDS.

Pogosti izrazi in povedi
aktivi aktivno aktivnosti aktivov Berkeley bomo Centralnega komiteja Centralni komite času čedalje člani članov članstva človek danes dejavnosti dela delavskega delo delovne akcije delovnih delu dine drugih društev društva društvih družbe družbenih družbeno gospodarskih organizacijah idejno izobraževanje Janez Kocijančič kadrov klubi klubov kmetijskih kmetijstvu komisije komite Ljudske mladine komiteja LMS komuni komunistov letu Ljudske mladine Slovenije MARIJA KOVAČ mlade mladega človeka mladi ljudje mladih ljudi mladih proizvajalcev mladincev mladinska organizacija mladinske mladinskih morali moramo možnosti način naloge naša naše organizacije našega našem naši naših občinski komiteji obdobju oblike dela odborih okviru orga organi organizacije Ljudske mladine organov osnovnih šolah oziroma podjetja področjih področju politično precej predvsem premalo probleme problemov proizvodnje razvoj reševanju reševati samoupravljanja sistem SKOJ skupnosti socialistične sodelovanje stališča strokovnega šol šola šolah šole šoli šolo športnih številne število štipendiranja študentov UNIVERSITY OF CALIFORNIA uspešno vasi vodstev vodstva vprašanja vzgoja vzgoje zlasti zveza Zveze življenje