Zimzelen na slovenskih tleh - kronika kmečkih uporov / Miško Kranjec

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.


Podrobni podatki
Avtor – oseba Kranjec, Miško, 1908-1983
Naslov Zimzelen na slovenskih tleh : kronika kmečkih uporov / Miško Kranjec
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1972
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Prešernova družba, 1972 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 233 str. ; 18 cm
Nekontrolirane predmetne oznake kmečki upori / Slovenija / Hrvatska / zgodovina / 15./16.st.
UDK 94(497.4/.5)"14/15"
323.269.6(497.4/.5)"14/15"
COBISS.SI-ID 7512321

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - KV2

Hrvaško-slovenski kmečki upor

Nesodobna predstavitev usmrtitve Matije Gubca na trgu pred Sv. Marka v Zagreb, avtor Oton Iveković (1912)
Datum 28. januar – 9. februar 1573
Prizorišče
severozahod Hrvaške, Kranjska in Štajerska, Habsburška monarhija
Izid upor zadušen
Udeleženci
hrvaški in slovenski kmetje hrvaško, štajersko in kranjsko plemstvo
Uskoki
Poveljniki in vodje
Matija Gubec(usmrčen)
Ilija Gregorić(usmrčen)
Ivan Pasanec(ubit v boju)
Nikola Kupinić Gašpar Alapić
Josip Thurn
Ferenc Tahi
Moč
8000–12.000[1] kmetov 5000[1] vojakov
Žrtve in izgube
3000–5000[2] ubitih

Upodobitev boja pri Krškem Hrvaško-slovenskega kmečka upora v Slavi vojvodine Kranjske
Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran. Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona Ferenca Tahija, se je po 12 dneh končalo s porazom upornikov in krvavim maščevanjem plemstva. Odvijal se je leta 1573, priprave pa so se začele že leto prej, trajal pa je samo dva tedna. Boj je zajel okoli 5000 km², udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vodja upora je bil Ilija Gregorič, upornike pa je vodil Matija Gubec.

Kmetje so med januarjem in februarjem zavzeli številne gradove in mesta, 3. februarja 1573 so uporniki napadli Brežice, zavzeli mesto ne pa grad (zaradi mogočnega topa). 5. februarja je prišlo do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Plemstvo je zbralo močno vojsko z Uskoki, ki so porazili uporniško vojsko. Okrog 3000 upornikov je bilo pobitih ali so utonili v Savi, več jih je bilo ujetih. Upor na slovenskih tleh se je končal 8. februarja, ko je plemiška vojska pod gradom Kunšperk porazila Gregoričevo vojsko. 9. februarja je tudi Gubec doživel poraz pri Stubiških Toplicah na hrvaškem. Plemstvo se je nad podložniki kruto maščevalo.

Matijo Gubca so odpeljali v Zagreb, 15. februarja so ga javno mučili in usmrtili. Kronali so ga z železno krono ter ga razčetverili. Leto dni kasneje je v Zagrebu umrl tudi Ilija Gregorič.

Ozadje
V poznem 16. stoletju je grožnja osmanskih vpadov obremenjevala gospodarstvo južnih bokov Svetega rimskega cesarstva in fevdalci so nenehno povečevali svoje zahteve do kmetov. V Hrvaškem Zagorju je k temu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani barona Ferenca Tahija, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani tlaki, brezpravnosti podložnikov, izvajanje terorja nad kmečkim prebivalstvom in njegovi spori s sosednjimi baroni glede zemlje, ki segajo v leto 1564, ki so prerasli v oborožene spopade.[3] Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov.

Upor
Upor je 28. januarja 1573 sočasno izbruhnil na več delih Hrvaške, Štajerske in Kranjske. Politični program upornikov je bil zamenjati plemstvo s kmečkimi uradniki, ki bi bili odgovorni neposredno cesarju, ter odpraviti vse fevdalne posesti in obveznosti do rimskokatoliške cerkve. Sestavljena je bila kmečka vlada s člani Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogaić.[4] Izdelani so bili daljnosežni načrti, vključno z odpravo deželnih meja, odprtjem cest za trgovino in samovlado kmetov.

Vodja upornikov Ilija Gregorić je načrtoval obsežno vojaško operacijo, da bi zagotovil zmago uporu. Vsako kmečko gospodinjstvo je zagotovilo enega človeka za vojsko, kar je poželo nekaj začetnih uspehov; njihovi revolucionarni cilji pa so vznemirili plemstvo, ki je v odgovor dvignilo vojsko. Uporniki so uporabljali mrežo informatorjev, ki so posredovali informacije o premikih nasprotnih enot; pa so vohuni med kmeti sami posredovali informacije o širjenju upora plemstvu.[5]

Povračilni ukrepi
5. februarja[6] je uskoški stotnik in baron Jobst Joseph von Thurn (hrvaško Josip Turn) vodil vojsko 500 Uskokov iz Kostanjevice in nekaj nemških vojakov[7], ki je premagala uporniški odred Nikole Kupiniča pri Krškem (na Spodnjem Štajerskem), kar je bil prvi večji poraz upornikov. To je hitro oslabilo upor na Kranjskem in Štajerskem.

Naslednji dan je bila pri Samoborju poražena še ena uporniška sila. 9. februarja je potekala odločilna bitka na Stubičkem polju. Gubec in njegovih 10.000 mož se močno upiralo, a po krvavi štiriurni bitki je baronska vojska premagala in zajela Gubca. Upor ni uspel.

Maščevanje je bilo brutalno: poleg 3000 kmetov, ki so umrli v bitki, je bilo veliko ujetnikov obešenih ali pohabljenih. Matijo Gubca so 15. februarja javno mučili in usmrtili. Policisti Petar Ljubojević, Vuk Suković in Dane Bolčeta (pravoslavni) ter Juraj Martijanović in Tomo Tortić (katoličani) so bili vsi obsojeni na dosmrtno ječo in izgubili vse svoje premoženje.[8] Mogaić je bil ubit v zadnji bitki, Pasanec pa najverjetneje v enem od spopadov v začetku februarja. Gregoriću je uspelo pobegniti, a so ga v nekaj tednih ujeli, pripeljali na zaslišanje na Dunaj in leta 1574 usmrtili v Zagrebu