Iz arhiva : povest / Fran Gestrin *

Kot pripovednik pa je uvajal v slovensko književnost naturalizem (povest Iz arhiva), kjer je upodobil zabave in ljubezenske zaplete tržaškega izobraženstva ...

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Gestrin, Fran, 1865-1893
Naslov Iz arhiva : povest / Fran Gestrin ; [spremno besedo napisal Gregor Kocijan]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1991
Založništvo in izdelava [Ljubljana] : Založništvo slovenske knjige : Mihelač, 1991 (Ljubljana : "Tone Tomšič")
Fizični opis 91 str. ; 17 cm
Drugi avtorji – oseba Kocijan, Gregor (avtor dodatnega besedila)
Zbirka ǂZbirka ǂSlovenska povest ; 8
Opombe Po okusu bralcev : o Gestrinovi povesti Iz arhiva / Gregor Kocijan: str. 84-88
Gestrinovo življenje in slovstveno delo / G. K.: str. 89
UDK 821.163.6-32
Povezava
http://sl.wikisource.org/wiki/Iz_arhiva

COBISS.SI-ID 27455232
LEPO OHRANJENO
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO

Pozdravljeni mi starega gradú otemneli zidovi!

Čez lepo vrsto dolgih let vas gleda zopet okó, in srce mi utriplje ob tem pogledu. — Viharji časa so hrumeli nad vami, viharji časa so besneli tudi nad mojo glavo. — A zdaj vas gledam znova, in v duši se mi budé spomini.

Pozdravljeni mi temni zidovi, pozdravljeni spomini!

I.
Prišel je póbič lep in mlad.
Národna pesem.
Ako se že z lepoto ni mogel ponašati grad Kot, ponašal se je tem laže s svojo starostjo.

Globoko med dvema hriboma se je stiskalo veliko sivo poslopje. V ozadji in po obeh stranéh ga je objemalo temno borôvje bolj in bolj stiskajočih se hribov, le v ospredji, obrnjenem na južno stran, razširjala se je dolinica, po kateri se je med starodavnimi lipami vila precèj široka cesta do njega.

Vštric s cesto je tekel leno môten potok Studena in gonil malo pred svojim izstopom iz te sotéske lésno žago in grajski málin.

Od todi se je videl precèj visok stolp, katerega so nekdanji posestniki Kota pritisnili morda sami ne vedóč čemu, na zahodno plat gradú. Nizka okenca stolpova so bila gostó omrežena, kakor bi hotela v gledalci vzbujati zavest, da se za njimi skrivajo strašne ječe, v katerih so svoje dni stokali in ginili ubogi tlačánje. A temu ni bilo takó, kajti le nedolžne žitne shrambe so bile naméščene za temi takó skrbno prepreženimi ókni.

LOK-V2