KO SRCE OB SRCU JOČE

Ljubezenska povest o mladi Nedi in bogoslovcu Simonu je postavljena v Beneško Slovenijo na začetku 20. stoletja. Neda se po končani učiteljski šoli s teto redovnico odpravi v Pariz, da bi si tam poiskala zaposlitev. Po tetini smrti se vrne. Njune poti se še nekajkrat prepletejo, a je Simon že novomašnik. Neda privlači kar nekaj snubcev, a zaradi bolezni spet ostane sama. Nekoč jo skoraj do smrti pogrizejo psi, pristane v bolnišnici. Ob njej zdravnik Nikolaj Marn začuti ogenj ljubezni, ki v Nedi plameni že dolgo.

Pripoved Ko srce ob srcu joče je za bralca lahka, zanimiva in privlačna. Prizori so spretno in tekoče opisani, mnogi sežejo do srca. Ko srce ob srcu joče vzemimo v roke posebno tedaj, ko smo potrebni miru in sprostitve.

IZ KNJIGE:
≫Pozdravljena,≪ jo je nagovoril. Bila je tiho in gledala je v tla.
≫Ali me še poznate?≪
Neda je dvignila glavo in njene sanjave oči so mladeniča spet očarale.
≫Dober dan, seveda!≪
≫Ste še hudi name?≪
≫Saj huda sploh nisem bila,≪ je z nasmeškom odgovorila.
≫Videl sem, da ste šmarnice dali k oltarčku, hvala.≪
≫Da, pa ne vse. Ene sem dala v knjigo, tako bodo ostale dalj časa.≪
≫Za kaj vam bodo koristile tako spravljene? Vam bo tisto ovenelo cvetje kaj pomenilo?≪ Molk. Potem ga je soseda pogledala, češ, kaj jo toliko sprašuje.
≫Gospodična, naj se vam predstavim,≪ je rekel ter ji dal roko.
≫Jaz sem Simon in bom dušni pastir.≪