Beg iz beneške ječe / Casanova

,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST ZELO LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - LAX4

Podrobni podatki
Avtor – oseba Casanova, Giovanni Giacomo
Naslov Beg iz beneške ječe / Casanova ; [prevedel Peter Kosem [i.e. Jože Dolenc]]
Vrsta gradiva življenjepis ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1981
Izdaja 1. ponatis
Založništvo in izdelava Ljubljana : Prešernova družba, 1981
Fizični opis 156 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Dolenc, Jože, 1912-1994
Snoj, Jože
Rustja, Drago, 1949-
Zbirka Ljudska knjiga
Vsebina Poročila: Jože Snoj, Delo 27.VIII.1981 št.197 str.8. - D.R.[Drago Rustja], DL 6.VIII.1981 št 32 Priloga št.14 str.15
Opombe 6.500 izv.
Giacomo Casanova / P.K.: str. 147-[157]
Predmetne oznake Casanova, Giovanni Giacomo, 1725-1798 -- Avtobiografije
UDK 821.133.1-312.6
821.133.1-94
929 Casanova G.
COBISS.SI-ID 15667200
Casanova, pisatelj in hkrati glavni junak slovitih tisočstranskih Spominov, je bil kot človek prav tako zanimiv kot njegove ljubezenske dogodivščine. Njegova najvidnejša lastnost, poleg tega seveda, da je veljal za najbolj prebrisanega in spretnega zapeljivca žensk, je bila nagnjenost k pustolovščinam. Njegovo pripovedovanje je tako sproščeno, da so ga imeli nekateri zaradi njegove odkritosti tudi za lažnivca, spet drugi so tajili, da bi ta človek sploh kdaj živel. Zgodbo o svojem begu iz beneške ječe, ki je edina prevedena v slovenščino, je Casanova prvič napisal šele trideset let po tem, ko se je vse skupaj zgodilo, najbolj zaradi tega, ker so jo njegovi prijatelji in znanci radi poslušali, on pa je, takrat star že več kot šestdeset let, izgubil zobe in je zato težko govoril. V zgodbi od stavka do stavka čutimo pripovedovanje pravega epika. Njegov slog je rokokojski, njegov jezik včasih prostaški, vidimo ga v sto in sto vlogah, a je v vsaki drugačen. Gre za pisanje najpopolnejšega igralca improvizirane igre v takratni dobi.
Casanova je inkviziciji spektakularno pobegnil iz ječe natanko na 1. november, največji kršanski praznik – na dan vseh svetih. Dobro se je pripravil na beg in osmešil inkvizicijo. Pri begu iz beneške ječe se je močno zabaval, kar je eden od številnih talentov, ki jih je imel, pomagala pa mu je tudi njegova mladost, kajti iz take ječe ni bilo lahko pobegniti. Beneška ječa je slovela kot »nepremagljiva«, podobno kot se je dogajalo kasneje drugod v komunizmu.