# Vzgoja srca 1 in 2 / Gustave Flaubert ; / 100 romanov - 5,99€ obe

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178

Sentimentalna vzgoja: zgodovina mladeniča (francosko L'éducation sentimentale: histoire d'un jeune homme) je roman Gustava Flauberta iz leta 1869. Osredotoča se na romantično življenje mladeniča po imenu Frédéric Moreau v času francoske revolucije leta 1848 in ustanovitve drugega francoskega cesarstva. Opisuje Moreaujevo ljubezen do starejše ženske, lika, ki temelji na ženi glasbenega založnika Mauricea Schlesingerja, ki je v knjigi upodobljen kot Jacques Arnoux. Ton romana je izmenično ironičen in pesimističen; občasno se posmehuje francoski družbi. Glavni lik se pogosto prepusti romantičnim poletom fantazije.

Veljal je za enega najvplivnejših romanov 19. stoletja, hvalili so ga sodobniki, kot sta George Sand[1] in Émile Zola,[2] vendar ga je kritiziral Henry James. [3]

PRIJETNO ,ZANIMIVO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE
KLASIKA V DVEH KNJIGAH,PRODAJA SE SAMO V KOMPLETU,CENA JE ZA OBE KNJIGI SKUPAJ
ZBIRKA STO ROMANOV , ŽEPNA KNJIGA ,SOLIDNO OHRANJENO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR, JAZ PLAČAM POŠTNINO
LOKI-KV3

Podrobni podatki
Avtor – oseba Flaubert, Gustave
Naslov Vzgoja srca / Gustave Flaubert ; [prevedel Karel Dobida ; študijo napisal Anton Ocvirk]
Enotni naslov ǂL'ǂéducation sentimentale. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1968
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1968
Fizični opis 2 zv. (75, 175; 271 str.) ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Dobida, Karel
Ocvirk, Anton, 1907-1980
Zbirka ǂZbirka ǂSto romanov ; 41
Opombe Prevod dela: L'éducation sentimentale
Vzgoja srca ali človek v svetu slepil / Anton Ocvirk: zv. 1, str. 5-75
Predmetne oznake Flaubert, Gustave, 1821-1880 -- Literarne študije
Nekontrolirane predmetne oznake francoska književnost
UDK 821.133.1-311.2
821.133.1.09 Flaubert G.
COBISS.SI-ID 17550593

1. del
Frédéric Moreau obnovi svoje poznanstvo s prijateljem iz otroštva Deslauriersom, ki mu svetuje, naj se sreča z Dambreuseom, bogatim pariškim bankirjem. Frédéric odide v Pariz, oborožen s priporočilnim pismom svojega soseda M. Roqueja, ki dela za Dambreuse. Kljub temu njegov uvod v Dambreuse ni zelo uspešen. V Parizu Frédéric naleti na trgovino, ki pripada M. Arnouxu, čigar žena ga je navdušila, ko jo je na začetku romana na kratko srečal. Vendar pa ne ukrepa po svojem odkritju in nekaj mesecev živi brezdelno v Parizu. Nekaj več kot leto dni po začetku zgodbe je Frédéric na študentskem protestu in spozna Hussonneta, ki dela v trgovini M. Arnouxa. Frédéric postane eden od prijateljev M. Arnouxa, ki se srečata v trgovini. Sčasoma je povabljen na večerjo z M. in gospo Arnoux. Istočasno v Pariz prihaja njegov stari prijatelj Deslauriers. Frédéric postane obseden z gospo Arnoux. Deslauriers ga poskuša odvrniti tako, da ga odpelje v kabaret, kjer srečata M. Arnouxa in njegovo ljubico Mlle Vatnaz. Kasneje je Frédéric prepričan, da se vrne domov k materi, ki ima finančne težave. Doma spozna Louise, hčerko svojega soseda M. Roqueja. Njegove finančne skrbi olajša naključna smrt strica in spet odide v Pariz.

2. del
Ko se vrne v Pariz, Frédéric ugotovi, da M. in gospa Arnoux ne živita več na prejšnjem naslovu. Preišče mesto in sčasoma sreča Regimbarta, enega od svojih prijateljev. Izve, da ima Arnoux finančne težave in je zdaj trgovec z lončarstvom. Arnoux predstavi Frédérica še eni od svojih ljubic, Rosanette. Frédéricu je všeč Rosanette in Pellerin naroči, da mu naslika njen portret. Gospa Arnoux izve za moževo nezvestobo. Frédéric je obljubil denar Deslauriersu, vendar ga namesto tega posodi Arnouxu, ki mu ne more odplačati. Deslauriers in Frédéric se razideta. V poskusu, da bi rešil finančno situacijo, se Frédéric vrne v Dambreuse, ki mu tokrat ponudi položaj. Vendar se Frédéric ne drži svojega sestanka in namesto tega obišče gospo Arnoux v tovarni keramike. Ne odziva se na njegove predloge in po vrnitvi v Pariz namesto tega zasleduje Rosanette. Njegove težave se kopičijo in sčasoma se spet sreča z Deslauriersom, ki mu svetuje, naj se vrne domov. Doma se Frédéric zaljubi in zaroči z Louise, hčerko svojega soseda. Deslauriers to novico sporoči gospe Arnoux, ki je razburjena. Frédéric pravi, da mora opraviti posel v Parizu. Tam spozna gospo Arnoux in priznata si ljubezen. [potreben citat]

3. del
Sredi revolucije si Frédéricovi politični spisi pridobijo obnovljeno spoštovanje njegovih prijateljev in M. Dambreusea. Frédéric, ki živi z Rosanette, postane ljubosumen na njeno nadaljnje prijateljstvo z M. Arnouxom in jo prepriča, da odide z njim na podeželje. Po vrnitvi Frédéric večerja v hiši Dambreuseovih z Louise in njenim očetom, ki sta prišla v Pariz, da bi ga našla. Louise izve za Frédéricovo razmerje z Rosanette. Frédéric se sreča z gospo Arnoux, ki mu razloži, zakaj je zamudila dogovorjeno srečanje. Med tem srečanjem se pojavi Rosanette in razkrije, da je noseča. Frédéric se odloči, da bo zapeljal gospo Dambreuse, da bi pridobil družbeni položaj. Uspešen je in kmalu zatem umre M. Dambreuse. Rosanettein novorojenček hudo zboli in živi le kratek čas. Medtem so M. Arnouxa končno prehitele finančne težave in se pripravlja na pobeg iz države. Ker se Frédéric ne more soočiti z izgubo gospe Arnoux, prosi gospo Dambreuse za denar, vendar je prepozno, da bi preprečil odhod M. in gospe Arnoux. Gospa Dambreuse medtem odkrije njegov motiv za izposojo denarja. Frédéric se vrne v svoj otroški dom v upanju, da bo tam našel Louise, vendar odkrije, da je obupala nad njim in se namesto tega poročila z Deslaurierjem. Frédéric se vrne v Pariz. Mnogo let pozneje spet na kratko sreča gospo Arnoux in ji priseže svojo večno ljubezen. Po še enem vmesnem delu sreča Deslauriersa in roman se konča tako, kot se je začel, pri čemer si par izmenjuje zgodbe iz preteklosti. [potreben citat]

Liki sentimentalne vzgoje so zaznamovani z muhasto in sebičnostjo. Frédéric, glavni lik, je prvotno zaljubljen v Madame Arnoux, vendar se skozi roman zaljubi v njo. Poleg tega se ne more odločiti za poklic in namesto tega živi od stričeve dediščine. Drugi liki, kot je gospod Arnoux, so tako muhasti glede posla, kot je Frédéric do ljubezni. Brez njihovega materializma in »instinktivnega čaščenja moči« bi bila skoraj celotna zasedba popolnoma brez korenin. Takšna je bila Flaubertova presoja svojega časa in nadaljnja uporabnost tega cinizma v veliki meri pojasnjuje trajno privlačnost romana. [potreben citat]