Pod jarmom : roman v treh delih iz življenja Bolgarov / Ivan Vazov *

,LEPO OHRANJENO,,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO

LOKF-KF4

Podrobni podatki
Avtor – oseba Vazov, Ivan
Naslov Pod jarmom : roman v treh delih iz življenja Bolgarov na večer pred osvobojenjem / Ivan Vazov ; [prevedel France Bevk ; ilustriral Boris Angelušev]
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1962
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1962 (Ljubljana : "Jože Moškrič")
Fizični opis 395 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Bevk, France
Angelušev, Boris
Rode, Matej, 1930-2012
Opombe Ivan Vazov in njegov roman "Pod jarmom" / Matej Rode: str. 383-395
Predmetne oznake Bolgarija -- Zgodovina -- 19.st. -- V leposlovju
UDK 821.163.2-311.6
COBISS.SI-ID 804425
Ivan Minčov Vazov (bolgarsko Иван Минчов Вазов), bolgarski pesnik, pisatelj, dramatik in politik, * 9. julij 1850, Sopot, Osmansko cesarstvo (zdaj Bolgarija), † 22. september 1921.

Velja za največega bolgarskega književnika, »patriarha bolgarske književnosti«, ki pooseblja bolgarsko kulturo svojega časa. Njegovo najbolj znano delo je roman Pod jarmom (Pod igoto).

Življenjepis

Hiša Ivana Vazova v Sofiji, zdaj urejena v muzej
Ljubezen do knjig je privzel po materi, ki je spodbujala njegovo šolanje in prve poskuse pisanja. Šolanje je začel v domačem mestecu, ga nadaljeval v Kaloferju in na koncu obiskoval še gimnazijo v Plovdivu. Tam je prišel v stik z rusko in francosko literaturo ter pričel pesniti. Oče ga je v želji, da bi prevzel njegov posel, poslal na študij v Romunijo, kjer je Vazov navezal stike z mladimi Bolgari v izgnanstvu, ki so načrtovali odpor proti osmanski oblasti. Po brutalnem zatrtju aprilske vstaje leta 1876 je moral tudi sam poiskati zatočišče v Romuniji. V tem času je bil njegov rojstni kraj požgan, oče ubit, mati z njegovimi brati pa se je morala umakniti v samostan v Rodopih.

Vrnil se je ob osvoboditvi Bolgarije in postal uradnik, a se je po nekaj letih zaradi zapletene politične situacije pod protiruskim režimom Stefana Stambolova umaknil v Odeso. Po vrnitvi je bil med leti 1897 in 1899 minister za izobraževanje v vladi Konstantina Stoilova, nato pa se je umaknil iz javnega življenja in se povsem posvetil ustvarjanju ter intenzivno pisal skoraj do svoje smrti leta 1921.