Maksim Gorki Djela - knjiga XXII - Sjećanja / 1.izdaja 1948 / hrvaško

HRVAŠKI JEZIK,LATINICA

Maksim Gorki
Djela - knjiga XXII - Sjećanja, bilješke
Izdvač: Kultura, 1948.
Prijevod: R. Čolaković i V. Stojić
Materijalni opis
286 str. ; 20 cm
Nakladnički niz
Djela / Maksim Gorki ; knj. 22
Ruska književnost

V SRBOHRVAŠKEM JEZIKU,,BEOGRAD,ZAGREB 1948
SOLIDNO OHRANJENO,,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO


LOK-LA B5
SRBOHRVAŠKI JEZIK JEZIK,LATINICA,SRBSKI JEZIK,HRVAŠKI JEZIK

Tagovi: MAKSIM GORKIDJELA KNJIGA XXII - 1904.-1930. SJEĆANJA / BILJEŠKEKNJIŽEVNOST maksimgorkidjelaknjigaxxiisjeĆanjabiljeŠkeknjige

Med njegovimi avtobiografsko obarvanimi deli so znani romani Foma Gordjejev, Mati in Življenje Klima Samgina ter povesti Trije ljudje in Detinstvo.
Gorki v ruščini pomeni grenak
Gorki se je 28. marca leta 1868 v Nižnem Novgorodu rodil z rojstnim imenom Aleksej Maksimovič Peškov. Pri enajstih letih je osirotel in začel živeti z babico, že naslednje leto pa zbežal od doma. Za tem je pet let hodil peš po Ruskem imperiju ter opravljal najrazličnejša dela, da je lahko preživel.

Pri devetnajstih letih je skušal napraviti samomor. Nadel si je umetniški psevdonim - Gorki - v ruščini pomeni grenak.

Po letu 1890 je začel pisati kratke zgodbe, v katerih je opisoval svoje dotedanje življenje. Leta 1892 je v tbilisijskem časopisu objavil prvo povest Makar Čudra, leta 1898 pa je objavil prvo knjigo esejev in zgodb, ki je bila izjemno dobro sprejeta in tedaj se je začela njegova pisateljska pot.

Pomagal utrditi smer socialističnega realizma
Gorkega opisujejo kot očeta sovjetske književnosti, saj je pomagal utrditi književno smer socialističnega realizma, ki je bila leta 1934 na prvem kongresu sovjetskih pisateljev razglašena za temeljno in obvezno smer socialistične umetnosti. Pisatelji so morali v svojih delih stvarnost slikati zelo konkretno in svet predstavljati tak, kot bi moral biti.

Leta 1905 se je Gorki seznanil z Leninom. Sprejel je boljševizem, a ni odobraval revolucionarnega nasilja. Med letoma 1921 in 1928 je živel v tujini, od leta 1931 pa do skrivnostne smrti leta 1936 je aktivno sodeloval v sovjetskem političnem in kulturnem življenju ter podpiral mlade nadarjene pisatelje, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.