Doživetja sredi mojega stoletja / Mirko Kambič *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.
KNJIGA JE KOT NOVA,TRDE PLATNICE
MOHORJEVA DRUŽBA
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

LOK - MS P3

Podrobni podatki
Avtor
Kambič, Mirko, 1919-2017
Naslov
Doživetja sredi mojega stoletja / [besedilo in] fotografije Mirko Kambič
Vrsta gradiva
dokumentarna literatura ; leposlovje za odrasle
Jezik
slovenski
Leto
2000
Založništvo in izdelava
Celje : Mohorjeva družba, 2000 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis
264 str., [11] str. pril. : ilustr. ; 21 cm
ISBN
961-218-323-6
Opombe
Izšlo v redni knjižni zbirki Mohorjeve družbe za leto 2000
Predmetne oznake
Kambič, Mirko, 1919- – Spomini – 1949-1952
Nekontrolirane predmetne oznake
Slovenija / politično nasilje / politični zaporniki / spomini / dokumentarno gradivo / avtobiografija
UDK
929 Kambič M."1949/1952"
821.163.6-94"1949/1952"
COBISS.SI-ID
109212672
Doživetja sredi mojega stoletja / Mirko Kambič
ŽIVLJENJEPIS
DELA
NAGRADE
VIRI IN LITERATURA
Rojen je bil 15. avgusta 1919 v Kloštru pri Gradcu v Beli krajini, umrl je 22. januarja 2017. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1946 pa diplomiral na Teološki fakulteti. Bil je ravnatelj dijaškega doma lazaristov na Taboru v Ljubljani. Kasneje se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal duhovniškemu poklicu in se leta 1953 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za umetnostno zgodovino leta 1959 diplomiral na temo zgodovina slovenske fotografije, leta 1974 pa še magistriral.

Leta 1956 se je zaposlil v ljubljanski podružnici tedanje Jugoslovanske avtorske agencije. Nato je bil v času od 1962 do upokojitve 1984 urednik na oddelku za audiovizualna učila v Zavodu šolski film, kasnejšem Sava filmu. Posvetil se je predvsem barvni fotografiji. Njegove slike so se pogosto pojavljale v tisku in na razstavah, tudi v tujini. Konec petdesetih let 20. stoletja je z motornim kolesom in fotoaparatom prepotoval Slovenijo, kasneje še Dalmacijo in Makedonijo. V šestdesetih letih pa se je odpravil v Švico in Španijo. Imel je okoli dva tisoč strokovnih in potopisnih predavanj z barvnimi diapozitivi. Vseskozi je bil dejaven na raziskovalnem področju zgodovine fotografije. Bil je velik poznavalec dela Janeza Puharja. Med letoma 1984 in 1989 je predaval o zgodovini fotografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Izsledke svojega dela in raziskovanja je objavil v skupaj preko dvesto strokovnih in poljudnih člankov. Med drugim je pisal v Delove Književne liste, dolenjsko revijo Rast ipd. Objavljal je tudi v slovenski mladinski publicistiki in na ta način skrbel za popularizacijo vede. Spomine iz obdobja med 1949 in 1952, ko je bil politični zapornik je leta 2000 strnil v knjigi Doživetja sredi mojega stoletja.

Je avtor dveh večjih zgodovinskih razstav o fotografiji. Leta 1976 je v kranjskem muzeju pripravil razstavo Razvoj fotografije na Slovenskem od 1840 do 1918, ki je naslednje leto gostovala v Beogradu. Leta 1989 pa je v Ljubljani zasnoval razstavo 150 let fotografije na Slovenskem, za katero je prejel Župančičevo nagrado. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo mu je leta 2011 podelilo stanovsko nagrado Izidorja Cankarja. Leta 2014 pa mu je v Buenos Airesu priznanje podelila mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP.