Spomini na Lenina / N. K. Krupska *

,BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.,

,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST ZELO LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - LAX1 - 3X

Podrobni podatki
Avtor – oseba Krupskaja, Nadežda Konstantinovna
Naslov Spomini na Lenina / N. K. Krupska ; [prevedla Katja Špur]
Enotni naslov Vospominanija o Lenine. slovenski jezik
Vrsta gradiva dokumentarna literatura ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1974
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Prešernova družba, 1974 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 191 str.,[8] str. ilustr. pril. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Špur, Katja, 1908-1990
Opombe Prevod dela: Vospominanija o Lenine
Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1974
Predmetne oznake Lenin, Vladimir Iljič, 1870-1924 – Spomini
UDK 821.161.1-94 Lenin V. I.
929 Lenin V.I.
321.74"1870/1908" Lenin V.I.
327
COBISS.SI-ID 917022
,Nadežda Konstantinovna Krupska, (rusko Наде́жда Константи́новна Кру́пская) ruska revolucionarka, sovjetska državna, partijska, javna in kulturna osebnost, organizatorka in glavna ideologinja sovjetskega izobraževalnega sistema in komunistične vzgoje mladine, * 14. februar 1869, Sankt Peterburg, Ruski imperij, † 27. februar 1939, Moskva, RSFSR, ZSSR.

Bila je žena 1. predsednika Sveta ljudskih komisarjev ZSSR Vladimira Iljiča Lenina. Prav tako je bila častna članica Akademije znanosti ZSSR (1931), članica predsedstva Vrhovnega sveta ZSSR in Centralnega odbora KPSZ.

Nadežda Krupska se je rodila v premožni družini, ki se je sicer s časom padla v hudo revščino. V tem obdobju se je odločila, da želi pomagati ruskim revežem. Na enem izmed sestankov marksističnih skupin je spoznala Lenina, ki je bil kasneje izgnan v Sibirijo, kjer so ji dovolili ostati z njim le pod predlogom poroke. Po oktobrski revoluciji leta 1917 je začela Krupska nastopati na čelu politične scene. Med leti 1922 in 1925 je v stranki skupaj s Stalinom, Zinovjevom in Kamenjevom nasprotovala Trockemu, čeprav so se kasneje njeni sporazumi s Stalinom končali. Med leti 1929 in 1939 je bila namestnica komisarja za izobraževanje in imela močan vpliv na sovjetski izobraževalni sistem, posledica česar je bil tudi razvoj sovjetskega knjižničarstva in bralnih društev.