Slomškovo berilo / antologije - slovenski škofje *

SLOMŠKOVO BERILO, VINKO ŠKAFAR, JAKOB EMERŠIČ, MOHORJEVA DRUŽBA 1991,

ZELO LEPO OHRANJENO
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO

LOK - LAY V - 2X
SLOVENSKA LITERATURA,BIOGRAFIJE IN SPOMINI,SLOVENSKI AVTORJI,SLOVENSKA ZGODOVINA

Podrobni podatki
Avtor – oseba Slomšek, Anton Martin, 1800-1862
Naslov Slomškovo berilo / izmed Slomškovih spisov izbrala Vinko Škafar, Jakob Emeršič ; jezikovno pripravil Janko Čar
Vrsta gradiva razne literarne vrste ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1991
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1991 ([Ljubljana] : Delo)
Fizični opis 296 str. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Emeršič, Jakob
Škafar, Vinko
Čar, Janko
ISBN 86-7577-051-0
Opombe Izšlo v redni knjižni zbirki Mohorjeve družbe za leto 1991
26.000 izv.
Spremna beseda / Vinko Škafar, Jakob Emeršič: str. 5-9
Jezikovna priredba Slomškovih besedil / Janko Čar: str. 10-13
Važnejše gradivo za bibliografijo Antona Martina Slomška / Jakob Emeršič: str. 284-291
Predmetne oznake Slomšek, Anton Martin, škof, 1800-1862 -- Biobibliografije
Nekontrolirane predmetne oznake antologije / slovenski škofje / 19.st. / biobibliografije
UDK 821.163.6-821
012 Slomšek A.M.
016:929 Slomšek A.M.
081 Slomšek A. M.
COBISS.SI-ID 27660032
Anton Martin Slomšek se je rodil v prelomnem letu 1800, na pragu 19. stoletja, prav tako
kot naš največji pesnik France Prešeren. Takrat je naše ozemlje spadalo pod habsburško
monarhijo rimsko-nemškega cesarstva, ki mu je vladal cesar Franc II. Ta se je leta 1806
kot zadnji cesar rimsko-nemškega cesarstva odpovedal kroni in ozemlje razglasil za avstrijsko cesarstvo.
Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi francoskih revolucionarnih
vojn pod vodstvom slovitega Napoleona, ki je na našem zavzetem ozemlju leta 1809 ustanovil Ilirske province. To za slovenski narod in njegovo kulturo sicer prebujajoče obdobje
pa je trajalo le nekaj let in se končalo s sedmo koalicijsko vojno, po kateri je Avstrija s
Pariškim mirovnim sporazumom (1814) in na Dunajskem kongresu (1814–15) obnovila
oblast nad nekdanjimi Ilirskimi provincami in nekaterimi drugimi deželami. V cesarstvu
je zavladal Metternichov absolutizem, ki je trajal vse do marčne revolucije 1848. Metternich je močno nastopil proti narodnim gibanjem, Cerkev je v tem času dobila posebno
vlogo in skrb za šolstvo, krepili sta se meščanstvo in gospodarstvo. V evropski pomladi
narodov (marec in april 1848) je nastal prvi slovenski politični program, imenovan Zedinjena Slovenija, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v eno deželo
Slovenijo, v eno politično enoto, ki ima svoj parlament in svojo vlado ter zastopa našo
deželo tudi na Dunaju. Želeli so vpeljati tudi slovenski jezik v šole in uradne ustanove
naših dežel. Čeprav program takrat še ni bil sprejet, je bil to velik korak za naš narod,
jezik in kulturo. Nasploh se je v tem času krepila nacionalna zavest naših prednikov, na
drugi strani pa so nanjo močno vplivali in jo dušili pritiski germanizacije, s katero se je
tudi sam Slomšek bojeval tako rekoč ves čas svojega delovanja