VISOŠKI GOSPOD

O enem najboljših in med bralci najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, o IVANU TAVČARJU, je bilo doslej napisano veliko strokovnega gradiva. Biografskega romana, ki bi ga prikazoval v vsej njegovi veličini in tudi slabostih, pa slovenska književnost še ni imela. Tega nehvaležnega dela se je lotil sodobni pisatelj IVAN SIVEC, ki je v Slovenski grajski zgodbi št. 5 z naslovom VISOŠKI GOSPOD na prikupen in razumljiv način opisal celotno Tavčarjevo življenje in delo, od rojstva do smrti oziroma do tragične sklenitve njegovega rodu. Pisec spremne besede, publicist in filozof Miha Naglič, je med drugim opisal, da sta se tako srečala in začutila dva Ivana, ki sta si nenavadno blizu, oba pa sta izgorevala oz. izgorevata za svoje bralce. Gre torej za prvi biografski roman o našem velikem vsestranskem ustvarjalcu ter izjemnem kulturnem in političnem delavcu. Celoten roman sloni na vseh doslej dosegljivih pisnih in ustnih virih o Tavčarju, podkrepljen pa je z bogatim slikovnim gradivom, med drugim tudi z izvirnimi portreti Jurija Šubica, ki jih je za javno obravnavo prvič odobrila Narodna galerija Slovenije. Roman je podnaslovljen z zgovornim in vznemirljivim podnaslovom: Vse ljubezni pisatelja Ivana Tavčarja. Roman obsega deset poglavij, v katerih je prikazano Tavčarjevo otroštvo v Poljanah, prva velika ljubljanska ljubezen, šolanje na Dunaju, živahna odvetniška in ljubezenska pot v Kranju, srečanje in poroka z bogato Franjo Košenini, lov in ribolov v škofjeloškem pogorju, življenje in ustvarjanje na posestvu in v dvorcu Visoko, desetletno ljubljansko županovanje ter nazorni utrinki o nastanku dveh največjih Tavčarjevih dragotin – Cvetja v jeseni in Visoške kronike.