Zakaj Ivana Krambergerja niste izvolili za očeta slovenskega naroda

,SOLIDNO OHRANJENO
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

LOK- LA P1

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kramberger, Ivan
Naslov Zakaj Ivana Krambergerja niste izvolili za očeta slovenskega naroda / [Ivan Kramberger]
Ovojni naslov Zakaj Ivan Kramberger ni predsednik Slovenije
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1990
Založništvo in izdelava Negova : samozal., 1990 (Čakovec : "Zrinski")
Fizični opis 162 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Trstenjak, Anton, 1906-1996
Mančec, Marjan
Opombe Avtor naveden v kolofonu
Ov. nasl.: Zakaj Ivan Kramberger ni predsednik Slovenije
3.000 izv.
O Ivanu Krambergerju / Anton Trstenjak: str. 3-4
Predmetne oznake Kramberger, Ivan, 1936-1992
Nekontrolirane predmetne oznake volitve / Slovenija / 1990
UDK 324(497.4):929
COBISS.SI-ID 12017154

Kramberger se je izučil za dimnikarja in služboval v Teharjih in celo v Črni Gori, kjer je služil tudi vojaški rok. Tam je tudi opravil vozniški izpit in se priučil mehanskega dela. Kot voznik vojaškega tovornjaka je doživel prometno nesrečo in bil težje poškodovan, pozneje je bil zaradi te poškodbe v Nemčiji invalidsko upokojen. Po odsluženi vojaščini se je najprej zaposlil v opekarni v Avstriji. Leta 1963 je šel v Nemčijo, kjer se je znašel v begunskem taborišču ker je nedovoljeno prečkal mejo. Zaposlil se je v Duisburgu, v tovarni za proizvodnjo bakra, kjer je zaradi napornega dela z inovacijo olajšal delo sebi (za katerega je najprej vedel le on), a so kmalu to v tovarni ugotovili in spremembo uvedli v proces dela, za katerega je Kramberger bil nagrajen. Ker so opazili, da je zelo inteligenten, so ga poslali na izobraževanje za dializnega tehnika. Tako je dobil zaposlitev v dializnem centru v Duisburgu, kjer je izpopolnil in patentiral vrsto tehnologije stroja za dializo.[2] S finančnimi sredstvi, ki jih je s tem dobil, je kupoval odslužene dializne aparate jih obnavljal, ter izpopolnjeval s svojimi izumi, ter jih podarjal v domovini. Prva dva je podaril v Bolnišnico v Murski Soboti, druge pa v druge ustanove po Jugoslaviji, celo v Beograd. V Duisburgu je delal do leta 1983, ko se je invalidsko upokojil in se z ženo Marjeto vrnil v Negovo, kjer sta odraščala njena sinova Boris in Danijel iz prejšnje zveze. Ob Negovskem jezeru sta si zgradila hišo, v kateri je med letoma 1985 in 1994 delovala gostilna. Tu sta se rodila tudi sina Ivan in Denis. Kramberger je bil izredna in samonikla osebnost v slovenskem medijskem in političnem prostoru v začetku devetdesetih. S svojo ženo in otroki je živel zelo skromno, znan je bil tudi po tem, da je vozil avtomobile, ki jih je izdeloval sam. Kot ljudski človek je imel mnoge politične govore, najpogosteje na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ugotovil je, da ga ljudje radi poslušajo ko spregovori o težavah malih ljudi. V sebi je nosil željo da to deli z javnostjo, zato je začel pisati knjige, katerih deset je izdal v samozaložbi. S podporo ljudskih glasov je kandidiral na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 1990 in prejel 18.5 odstotkov glasov.