Bitka za Bejrut : zakaj je Izrael vdrl v Libanon* / Jansen

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.

LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE, EDINA SLOVENSKA IZDAJA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - KV5 / NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

NAJBOLJ BRANE KNJIGE,USPEŠNICE


Podrobni podatki
Avtor – oseba Jansen, Michael E.
Naslov Bitka za Bejrut : zakaj je Izrael vdrl v Libanon / Michael Jansen ; [prevedel Jože Plešnar]
Enotni naslov ǂThe ǂbattle of Beirut. slovenski jezik
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1983
Založništvo in izdelava Ljubljana : Borec, 1983
Fizični opis 239 str., [20] str. pril. : ilustr. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Plešnar, Jože
Opombe Prevod dela: The battle of Beirut
Zvd. na sprednjih spojnih listih
Predmetne oznake SGC Zgodovina
Vojaške operacije in bitke
Libanon
Izrael
UDK 327(569.4:569.3)"1982"
956.93/.94"1982"
COBISS.SI-ID 13841665
Michael Jansen, Bitka za Bejrut: Zakaj je Izrael napadel Libanon (London: Zed Books, 1982).

Včasih so rekli, da zgodovino pišejo zmagovalci. To je veljalo za prejšnja srečanja Izraela z Arabci. Ne samo, da je Izrael spremenil konkretna dejstva na terenu v Palestini in na drugih arabskih območjih, ampak mu je uspelo ustvariti literaturo, ki je skoraj za vedno izkrivila poznejše poglede na to, kaj se je dejansko zgodilo. Izrael zdaj morda izgublja informacijsko bitko. To je ponazorjeno z obilico gradiva o izraelskem poletnem napadu na Libanon in Palestince, ki ga bodo uporabljali resni učenjaki. Prisotnost druge generacije dopisnikov in pisateljev v Libanonu in Izraelu, ko je ta nadaljeval s svojimi uničujočimi napadi, in njihov pogum pri poročanju o teh napadih sta znatno pripomogla k vsakodnevnemu posredovanju dejstev o vojni. Izrael in njegovi zagovorniki niso mogli monopolizirati tega, kar bi svet moral vedeti o vojni v Libanonu.

Michael Jansen je odlično izkoristil poročanje o vojni, da je napisal to pomembno knjigo. Avtor je izbral poročila in uvodnike v evropskih, ameriških in izraelskih časopisih. Z natančnimi podrobnostmi pokaže ogromno razliko med izraelskimi silami in njihovimi palestinsko/libanonskimi nasprotniki v smislu delovne sile, virov in opreme. Kljub neenakosti je branilcem Bejruta uspelo preprečiti izraelski vojski osvojitev mesta. Jansen je zbral dovolj dokazov, ki kažejo, da se je Izrael po svojih najboljših močeh trudil zavzeti mesto in da mu je to na koncu uspelo šele, ko je bila najdena pretveza in je bilo mesto brez obrambe. Izraelska vojska je nato sponzorirala poboje prebivalcev Sabre in Šatile ter začela s sistematičnim plenjenjem palestinskih ustanov in posesti.

Bitka pri Bejrutu ni omejena na študij vojne. Je pomemben prikaz izraelske politične strategije, ki jasno cilja na uničenje Palestincev kot preživetja sposobne politične skupnosti ter na trajno spremembo meja in strukture arabskih držav v regiji. Na kratko, to je študija ameriške politike v določenem trenutku zgodovine.

Jansenovi sklepi so jasni: Izrael je zmagal v vojaški bitki proti PLO in libanonskemu nacionalnemu gibanju. Pri tem je Izrael povzročil ogromno škodo Palestincem in libanonskemu prebivalstvu, pohabil Libanon in oslabil njegovo strukturno osnovo. Navaja razumne podatke, ki kažejo na obseg človeške in materialne škode. Po drugi strani pa je bil Izrael zaradi svoje surovosti in prevare moralno poškodovan, morda trajno. Ker je bila knjiga napisana med odvijanjem dogodkov, Jansen ne preučuje Habibove aktivne vloge pri podaljševanju vojne in obleganju Bejruta. Toda sovražnost ameriškega pogajalca do Palestincev in njegovo dejavno dogovarjanje s falangisti in Izraelom sta bila v Bejrutu preveč znana, da bi pustili kakršen koli dvom o njegovem namenu in namenu njegovih nadrejenih: uničenje PLO.

Podobno je še vedno treba ugotoviti, ali je Izrael izvajal ameriško politiko ali je bil relativno neodvisen pri uresničevanju svojih ciljev. S časom in več dokazi bodo arabske politike postale bolj razumljive, kot so zdaj. Zahvaljujoč Jansenovemu pomembnemu prispevku se bodo ta in podobna vprašanja lahko lotili tudi drugi.