Naš državljan, njegove pravice in dolžnosti / sestavil M. Šnuderl

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
PRIMERNO ZA DARILO

Podrobni podatki
Avtor – oseba Šnuderl, Makso
Naslov Naš državljan, njegove pravice in dolžnosti / sestavil M. Šnuderl
Ovojni naslov Naš državljan
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1961
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Glavni odbor Prešernove družbe, 1961
Fizični opis 180 str. ; 18 cm
Opombe Ov. in hrbtni nasl.: Naš državljan
Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1962
62.000 izv.
Nekontrolirane predmetne oznake pravice / državljani / Jugoslavija
UDK 342.72/.73(497.1)
COBISS.SI-ID 25390849

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
EDINA SLOVENSKA IZDAJA.ŽEPNA KNJIGA
LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - P5 V
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST

Makso Šnuderl


Poklic pravoznanec, pesnik, pisatelj, dramatik, politik
Makso Šnuderl, slovenski pravnik, pesnik, pisatelj, dramatik in politik, * 13. oktober 1895, Rimske Toplice, † 23. junij 1979, Ljubljana.

Življenjepis
Rodil se je očetu ekonomu Alojzu in materi Ceciliji (rojena Pinter). Po študiju prava v Gradcu in na zagrebški Pravni fakulteti je bil leta 1921 promoviran za doktorja prava. Sodniško službo je opravljal v Mariboru in se vključil v liberalno politično in kulturno življenje. Bil je predsednik Umetniškega kluba v Mariboru in mariborski odvetnik.[1]

Ob okupaciji 1941 se je preselil v Ljubljano in se vključil v NOB. Od julija 1941 je v Vrhovnem plenumu OF zastopal skupino idejno različnih štajerskih beguncev, jeseni 1943 je odšel na osvobojeno ozemlje. Udeležil se je Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 2. zasedanja Avnoja. V partizanih je napredoval v čin podpolkovnika.[2] Po vojni je bil poslanec Začasne in Zvezne skupščine Jugoslavije. Med letoma 1947 in 1969 je bil profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti. Vmes je bil tudi dekan iste fakultete (1953/54) in rektor Univerze v Ljubljani (1961–64), ki mu je 1975 podelila častni doktorat. Leta 1956 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1961 pa dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

Literarno delo
Šnuderl je poleg strokovnih knjig s področja prava pisal tudi leposlovna dela. V mladosti je pesmi objavljal v dijaškem listu Beseda, Zrnju in Mariborskem klopotcu, v Ljubljanskem zvonu novele in prevajal. V njegovih romanih prevladuje zgodovinska tematika, npr. o spopadih za severno mejo 1918/1919, pri čemer se naslanja na dokumente o resničnih dogodkih.

V Šnuderlovi prozi se prepletajo prvine realizma, naturalizma in ekspresionizma. Prav tako v drami Pravljica o rajski ptici (uprizorjena 1930), ki simbolno prikazuje družinsko dramo, a preveč z raznorodno motiviko, in v treh enodejankah z epilogom Lopovščine (1937/1938