Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko - Vojan Rus *

Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko, zlasti glede na vprašanje istovetnosti in različnosti
Teme
Slovenska filozofija | 20. st. | filozofija | metafizika | dialektika | dialektični materializem

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba
Rus, Vojan
Naslov
Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko : zlasti glede na vprašanje istovetnosti in različnosti / Vojan Rus
Vrsta gradiva
knjiga
Jezik
slovenski
Leto
1968
Založništvo in izdelava
Ljubljana : Mladinska knjiga, 1968 (v Ljubljani : Delo, Blasnikova tiskarna)
Fizični opis
418 str. ; 20 cm
Zbirka
ǂZbirka ǂUčbeniki in priročniki
Predmetne oznake
Slovenska filozofija – 20. st.
Nekontrolirane predmetne oznake
filozofija / metafizika / dialektika / dialektični materializem
UDK
111(497.4)"19"
141.82:162.6
162.6:141.82
COBISS.SI-ID
849672

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - O3

Jump to search
Vojan Rus

Rojstvo
2. marec 1924
Gornja Radgona
Smrt
avgust 2015 (91 let)
Bled
Državljanstvo
Slovenija
SFRJ
Kraljevina Jugoslavija
Poklic
filozof, predavatelj, univerzitetni profesor, publicist, partizan
Vojan Rus, slovenski filozof in publicist, * 2. marec 1924, Gornja Radgona, † avgust 2015, Bled.
Rus se je leta 1941 vljučil v OF, kjer je organiziral mladinske skupine v Ljubljani in na Dolenjskem. Po prihodu iz italijanskega zapora se je 1944 priključil partizanom in bil politični komisar čete in bataljona. Po končani vojni je nadaljeval študij na beograjski FF. Diplomiral je leta 1954 v Beogradu iz filozofije in tam 1960 tudi doktoriral s tezo Istovetnost in razlika v Heglovi in klasični marskistični filozofiji. V letih 1954−1959 je delal na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo, od 1959 pa na Inštitutu za preučevanje delavskega gibanja v Beogradu. Leta 1964 se je zaposlil na ljubljanski Filozofski fakulteti kot docent za etiko, od 1970 je bil redni profesor za filozofsko sistematiko. Ker je imel edini med redno zaposlenimi predavatelji na oddelku doktorat, je bil mentor ostalim, ki ga (še) niso imeli (Frane Jerman, Boris Majer, Božidar Debenjak). Z letom 1993/94 se je upokojil. Bil je aktiven v različnih političnih forumih, sprva v mladinskih, nazadnje je bil (po smrti svojega očeta, enega od ustanoviteljev OF, Josipa Rusa) član predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije. 1995 je s svojim sinom Velkom S. Rusom ustanovil društvo T. G. Masaryka za filozofsko antropologijo, etiko ter socialne in humanistične znanosti.
V svojem publicističnem in znanstvenem delu največ ukvarjal s proučevanjem estetike, etike, aksiologije, kalistike, ontologije, filozofske antropologije in marksistične dialektike. Objavljal je tudi prispevke s področja ekonomije, politologije in sociologije. Zgradil je izviren filozofski sistem natemelju teorije zamisli in strukture ustvarjalnosti
S področja svojega znanstvenega delovanja je napisal več knjg in učbenikov. Njegova bibliografija zajema preko 100 del.[1] Bil je imetnik partizanske spomenice 1941