# Izbrana dela / Ivan Cankar - 8 knjig / 80€ *

NA VOLJO SO ŠE 1,2,4,6,7,8,9,10 , MANJKATA ŠT . 3 in 5
CENA JE ZA KOMPLET 8.KNJIG , POŠTNINO PLAČA KUPEC
ZA POSAMEZNO KNJIGO POGLEJTE DRUGE MOJE OGLASE

v celotni zbirki je 10 knjig in so bile izdane v počastitev štiristoletnice slovenske knjige.
Podrobni podatki
Avtor – oseba Cankar, Ivan, 1876-1918
Naslov Izbrana dela : [v desetih zvezkih] / Ivan Cankar ; [uredil in opombe napisal Boris Merhar, pri opombah sodeloval France Dobrovoljc]
Vrsta gradiva zbrano delo
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1951-1959
Založništvo in izdelava Ljubljana : Cankarjeva založba, 1951-1959 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 10 zv. : avtorj. portreti ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Merhar, Boris
Dobrovoljc, France
Vsebina Vsebina: Knj. 1: Pesmi ; Erotika ; Črtice in povesti ; Vinjete. - 1951. - 571 str. ; Knj. 2: Knjiga za lahkomiselne ljudi ; Ob zori ; Tujci. - 1951. - 485 str. ;. ; Knj. 4: Križ na gori ; Polikarp ; Gospa Judit ; Potepuh Marko in Kralj Matjaž. - 1952. - 513 str. ; - 573 str. ; Knj. 6: Za križem ; Sosed Luka ; Kurent. - 1953. - 413 str. ; Knj. 7: Troje povesti ; Moje življenje ; Grešnik Lenart. 1954. - 523 str. ; Knj. 8: Moja njiva ; Podobe iz sanj. - 1955. - str. 503. ; Knj. 9: Jakob Ruda ; Za narodov blagor ; Kralj na Betajnovi ; Pohujšanje v dolini šentflorjanski ; Hlapci ; Lepa Vida. 1957. - 575 str. ; Knj. 10: Kritični in polemični spisi ; Krpanova kobila ; Bela krizantema. - 1959. - 605 str.
Opombe Podnasl. v kolofonu
Izdano v počastitev štiristoletnice slovenske knjige
10.000 izv. (zv. 1-5)
Opombe na koncu vsake knjige
Predmetne oznake Cankar, Ivan, 1876-1918 -- Literarni komentarji
UDK 821.163.6 Cankar I.1
821.163.6-6
821.163.6.09 Cankar I.
COBISS.SI-ID 487169+
Izdano v počastitev štiristoletnice slovenske knjige

LEPO OHRANJENE KNJIGE ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,

LOK - TV
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Ivan Cankar (izgovorjavaⓘ), slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Življenje
Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu 141 (Vrhnika) kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Leta 1882 je bil vpisan v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.

Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca na Dunaju, vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat Fran Povše). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v Trstu), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.

Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

Delo

Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)
Uvrščamo ga med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller.

Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila.

Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci).

V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.

Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).