Dragotin Kette / Juraj Martinović - Znameniti Slovenci *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU.

ZBIRKA ZNAMENITI SLOVENCI
, POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR, JAZ PLAČAM POŠTNINO


LOKV- KV POL - 2X

Podrobni podatki
Avtor – oseba Martinović, Juraj
Naslov Dragotin Kette / Juraj Martinović ; [prevedel Severin Šali]
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1978
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Partizanska knjiga, 1978 ([Rijeka] : Riječka tiskara)
Fizični opis 202 str. : ilustr. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Šali, Severin
Kette, Dragotin
Zbirka Znameniti Slovenci
Opombe 6.000 izv.
Pregled dogodkov: str. 201-202
Predmetne oznake Kette, Dragotin, 1876-1899 – Monografije
UDK 929Kette D.
821.163.6.09Kette D.
COBISS.SI-ID 1632008

Rojen kot Karel Kette. Oče mu je bil Filip, po rodu iz Vrhnika in je služboval kot učitelj po raznih krajih Notranjske in Vipavske. Mati Ana (roj. Valenčič) je prihajala iz skromne posestniške družine iz okolice Ilirske Bistrice. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col pri Vipavi, dve leti kasneje pa v Zagorje na Pivki,[7] kjer mu je za posledicami tuberkuloze umrla mati, zato se je zelo navezal na očeta. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v Ljubljani. Pri petnajstih letih je izgubil še očeta (sonet Na otčevem grobu), zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na očetovo željo na učiteljišče. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja. Leta 1893 se je vrnil v gimnazijo, v tretji razred. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga, v katerem so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Zaradi politične pesmi Naš mesija proti škofu Missiu je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je ruščino in prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Ker ni plačal šolnine, je bil leta 1895 kot šestošolec izključen iz gimnazije.[8] Preživljal se je z inštrukcijami in novinarstvom.

Jeseni leta 1896 je na pobudo Ivana Resmana odšel v Novo mesto ter opravil sprejemni izpit za sedmi razred gimnazije. Osnoval je podobno društvo kot Zadruga, ki je kmalu razpadlo zaradi strahu pred šolsko oblastjo. Nesrečno se je zaljubil v Angelo Smola, ki mu je navdihnila njegove najlepše ljubezenske verze. Vanjo naj bi se zaljubil v Kapitlju, glavni novomeški cerkvi, ob koncu leta 1897 kot Prešeren v Julijo v trnovski cerkvi (sonet Zakaj sem bil v Kapitlju)[9]. Veliko je bral, znanje je dopolnjeval s prebiranjem grških, nemških, rimskih in ruskih pesnikov. Učil se je angleškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, Angelčku in Vrtcu. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni.