# Kristina, Lavransova hči 1,2,3 / Sigrid Undset (3 knjge - 14,99€) *

1: Venec. - 292 str.; 2: Žena. - 415 str.; 3: Trpljenje. - 435 str

CENA JE ZA VSE 3 SKUPAJ,PRODAJA SE SAMO V KOMPLETU ,
POSAMEZNE KNJIGE NAJDETE MED DRUGIMI MOJIMI OGLASI
POŠTNINO PLAČA KUPEC
LEPO OHRANJENE,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, 041 625 178

Kristin Lavransdatter je trilogija zgodovinskih romanov, ki jih je napisala Sigrid Undset. Posamezni romani so Kransen (Venec), prvič objavljen leta 1920, Husfrue (Žena), objavljen leta 1921, in Korset (Križ), objavljen leta 1922. Kransen in Husfrue sta bila prevedena iz izvirne norveščine kot Poročni venec oziroma Gospodarica Husabyja v prvem angleškem prevodu Charlesa Archerja in J. S. Scotta.

To delo je bila osnova za to, da je Undset leta 1928 prejela Nobelovo nagrado za književnost, ki ji je bila podeljena »predvsem za njene močne opise severnega življenja v srednjem veku«. [1] Njeno delo je zelo občudovano zaradi svoje zgodovinske in etnološke natančnosti.

Cikel sledi življenju Kristin Lavransdatter, izmišljene Norvežanke, ki živi v 14. stoletju. Kristin odrašča v Selu v dolini Gudbrand, hči spoštovanega in bogatega kmeta. V odnosih s starši in možem na srednjeveški Norveški doživlja številne konflikte.

Kristin Lavransdatter je hči Lavransa, karizmatičnega, spoštovanega plemiča na podeželju na Norveškem, in njegove žene Ragnfrid, ki trpi za depresijo po izgubi treh dojenčkov in pohabljenju mlajše hčerke Ulvhild v nesreči. Kristin, vzgojena v ljubeči in pobožni družini, razvije občutljiv, a samovoljen značaj, ki kljubuje svoji družini na majhne in velike načine. V zgodnjem otroštvu je izpostavljena različnim tragedijam. Po poskusu posilstva, ki sproži vprašanja o njenem ugledu, jo pošljejo v opatijo Nonneseter v Oslu, benediktinski samostan, kar se izkaže za prelomnico v njenem življenju.

Kljub temu, da je zaročena s sinom sosednjega lastnika zemljišča, Simonom Darrejem, se Kristin zaljubi v Erlenda Nikulaussøna iz posestva Husaby v Trøndelagu. Katoliška cerkev je Erlenda izobčila, ker je odkrito živel z Eline, ženo uglednega sodnika; Eline je zapustila svojega starejšega moža, da bi živela z Erlendom, pri čemer je kršila verske in socialne zakone. Skupaj sta imela dva otroka, Orma in Margret, ki nimata zakonskih pravic, saj sta se rodila v prešuštniškem razmerju.

Erlend in Kristin začneta strastno romanco, ki je zapečatena z Erlendovim zapeljevanjem Kristin in njuno morebitno sokrivdo za Elineino smrt, oba huda greha v očeh Cerkve in države. Lavrans prepove njuno zvezo, vendar po treh letih Kristininega kljubovanja in smrti Ulvhilde nima več moči, da bi nasprotoval Kristin. Strinja se z njeno poroko z Erlendom. Erlend in Kristin sta uradno zaročena, vendar zanosi pred poroko. Iz sramu to skriva pred vsemi, vključno z Erlendom, in je poročena z razpuščenimi lasmi in družinsko poročno krono - privilegiji, rezervirani za deviške neveste.

Ta del trilogije je poimenovan po zlatem vencu, ki ga Kristin nosi kot mlado dekle, ki je rezerviran za device plemiške družine. Simbolizira njeno nedolžno življenje, preden spozna Erlenda; Ko jo zapelje, ga ne more več nositi, ampak to počne iz strahu, da bi njen greh prišel na dan.

Druga knjiga se začne s Kristininim prihodom v Husaby. Trpi zaradi kesanja zaradi svojih grehov in strahu za svojega nerojenega otroka. Njen odnos z Erlendom ni več brezbrižen iz preteklih dni, saj lahko vidi, da je silovit in zapravlja svoje imetje, čeprav je njegova strast do nje nespremenjena. Rodi sina Nikulausa (na kratko Naakkve), ki je na njeno presenečenje zdrav in cel kljub okoliščinam spočetja.

Po spovedi župniku se Kristin odpravi na romanje v svetišče svetega Olava v Trondheimu, da bi se pokorila in se zahvalila za rojstvo svojega sina. Svoj zlati venec, ki ga je nezasluženo nosila, potem ko jo je Erlend zapeljal, podari svetišču.

V naslednjih letih imata Kristin in Erlend še šest sinov in Kristin postane vodja gospodinjstva. Spopasti se mora z moževimi slabostmi, medtem ko vodi posestvo, vzgaja svoje otroke in otroke Erlendove nekdanje ljubice ter poskuša ostati zvesta svoji veri. V teh letih njeni starši umrejo in njena preostala sestra Ramborg je poročena s Simonom Darrejem, čeprav na skrivaj še vedno ljubi Kristin. Ramborg je stara le štirinajst let, ko je poročena, vendar si je prizadevala za to poroko, saj je Simona ljubila že od otroštva. Malo razume, kaj pomeni zakon, še posebej za moškega, ki je že vrsto let zaljubljen v nekoga drugega.

Erlend postane vodja v zaroti za odstavitev kralja in postavitev sina zadnjega kralja na prestol. V tem času, deloma kljub Kristininemu hladu do njega, ima eno noč afero z drugo žensko, ki najde pisma o njem, povezana z zaroto, in ga izroči oblastem. Zarota, ki bi verjetno uspela in povzdignila Erlenda in njegove sinove med plemstvo, je tako onemogočena zaradi Erlendove silovitosti. S prizadevanji Kristininega nekdanjega zaročenca Simona je njegovo življenje prizaneseno, vendar je treba njegovo premoženje predati kroni. Husaby je za njih izgubljen in Erlendovi sinovi ostanejo brez dediščine. Edina lastnina, ki je ostala družini, je Kristinina kmetija iz otroštva, Jørundgård.

Kristin, Erlend in njuni otroci se vrnejo v Jørundgård, vendar ne dosežejo sprejetja skupnosti. Stiska ustvarja močne družinske vezi in poudarja Kristinin občutek dolžnosti do družine in vere. Vendar pa se ona in Erlend odtujita od Simona in Ramborga, potem ko se Erlend in Ramborg zavedata, da Simon nikoli ni prenehal ljubiti Kristin.

Kristin postaja vse bolj zaskrbljena za prihodnost svojih sinov, ko je Erlend izgubil njuno dediščino. Po ostrem prepiru na to temo, v katerem ga neugodno primerja s svojim očetom, ki je ohranil svoje posestvo in dediščino, čeprav se je vedno več kmetov okoli njega zadolževalo in izgubljalo svojo zemljo v korist krone, Erlend zapusti dvorec in se naseli v Haugnu, nekdanjem domu svoje tete Aashild in kraju, kjer jo je umoril njen mož.

On in Kristin se tam na kratko srečata med njegovo odsotnostjo, potem ko umirajoči Simon od Kristin izvleče obljubo, da bo prosil Erlenda za odpuščanje za njene ostre besede. Skupaj spočeta osmega sina, vendar se Erlend noče vrniti na dvorec in namesto tega vztraja, da se mora Kristin preseliti v Haugen, da bi bila z njim. Kristin je zelo jezna in prizadeta, in ko rodi, svojega sina poimenuje Erlend. To je strašna kršitev običajev, saj lokalno vraževerje trdi, da se otrok ne sme imenovati po živih sorodnikih, sicer bo eden od njiju umrl. Na ta način pokaže, da ima svojega moža za mrtvega. Vraževerje se potrdi, saj otrok oslabi od trenutka, ko dobi očetovo ime in kmalu umre.

Zaradi ljubosumja odtujene žene svojega delovodje je Kristin javno obtožena prešuštva in sokrivde pri smrti svojega otroka. Njeni sinovi se zberejo okoli nje, Lavrans pa se odpelje, da bi obvestila Erlenda. Erlend se takoj odpravi v Jorundgård, vendar je po vrnitvi na kmetijo ubit v spopadu z domačini in umre brez spovedi duhovniku v Kristininih rokah, potem ko je trdil, da je nedolžna.

Po predaji kmetije tretjemu sinu in njegovi ženi se Kristin vrne v Trondheim, kjer je sprejeta kot laična članica opatije Rein. Ko črna smrt leta 1349 prispe na Norveško, se Kristin posveti negi bolnikov. Kmalu po tem, ko izve, da sta njena najstarejša sinova podlegla kugi, sama podlegne kugi, vendar ne prej, preden opravi zadnje dobro delo, ki ji omogoča, da umre v miru.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Undset, Sigrid
Naslov Kristina, Lavransova hči / Sigrid Undset ; [prevedel Josip Prezelj]
Enotni naslov Kristin Lavransdatter. slovenski jezik
Drugi naslovi Kristina Lavransova hči
Vrsta gradiva roman
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Založništvo in izdelava Koper : Lipa, 1980 (Koper : Jadran)
Fizični opis 3 zv. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Prezelj, Josip
Vsebina 1: Venec. - 292 str.; 2: Žena. - 415 str.; 3: Trpljenje. - 435 str.
Opombe Prevod dela: Kristin Lavransdatter
UDK 821.113.5-311.6
COBISS.SI-ID 5229825

LOK - V 5 ZR SPOD
NAJBOLJ BRANE KNJIGE
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

Sigrid Undset, norveška pisateljica, prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 1928;[5] * 20. maj 1882, † 10. junij 1949.

Undset se je rodila v Kalundborgu na Danskem, vendar se je družina preselila na Norveško, ko je bila Sigrid stara dve leti. Leta 1924 se je spreobrnila h katoliški veri. Leta 1940 je zaradi nasprotovanja nacistični Nemčiji, nemške invazije in zasedbe Norveške pobegnila v ZDA. Po koncu druge svetovne vojne se je leta 1945 vrnila na Norveško.

Njeno najbolj znano delo je trilogija Kristina Lavransova hči, slika življenja v srednjeveški Skandinaviji, kot ga je doživljala glavna junakinja romana. Trije deli, razpeti med Kristinino rojstvo in smrt, so prvič izšli med letoma 1920 in 1922.