Haneline žalostne oči / Ivan Olbracht - Češka književnost *

Kratke zgodbe

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.

pisano delo Ivana Olbrachta
Dolina izgnanstva, Golet v Dolini

PRVA IN EDINA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )
SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)
KLJUČ / LOK - KF NOVA / NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA


Golet v údolí je zbirka treh kratkih zgodb, ki se dogajajo v judovski vasi Polana, v kateri Olbracht intimno zajame miselnost in navade podkarpatske judovske skupnosti.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Olbracht, Ivan
Naslov Haneline žalostne oči / Ivan Olbracht ; [prevedel Branimir Kozinc]
Enotni naslov Golet v údolí. slovenski jezik
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1968
Založništvo in izdelava [V Ljubljani] : [Prešernova družba], 1968 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 147 str. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Kozinc, Branimir, 1890-1972
Opombe Prevod dela: Golet v údolí
Golet v údolí
UDK 821.162.3-32
COBISS.SI-ID 6532665

Zakarpatska Ukrajina pomeni največje poglavje v opusu Ivana Olbrachta ne le po obsegu, temveč predvsem po zrelem umetniškem mojstrstvu, s katerim so tu upovedane usode dežele in ljudi sredi 20. stoletja. v »najpreprostejšem srednjem veku«. Olbracht ni šel tja pod pretvezo iskanja eksotike. Bil je iz družine tistih, ki bralca nikoli niso želeli osupniti z neznanim okoljem, temveč s človeškimi dramami in tragedijami, katerih korenine so v družbenem redu, zaradi katerega se je marsikje v državi ustavilo življenje. Golet v dolini je globoko poetičen izraz ljubezni do ljudi, ki jo je do nedavnega od danes ločila vrzel celih stoletij. Dve kratki zgodbi in ena novela, v katerih je zapisana preteklost in prihodnost tisočev ljudi, katerih pot do družbene enakosti je vodila po toliko ovinkih, da so se mnogi v njih izgubili. Ortodoksna judovska skupnost v Karpatih ne zbuja Olbrachtovega odobravanja ali obsojanja. Njeni člani so bedni ljudje, ki so se zaprli v neprebojen zid verskega obreda, ker jim je bil onemogočen dostop do družbe, v katere nedrjih so živeli celo stoletje. Olbracht z nasmejano ljubeznijo spremlja njune usode, majhne in velike tragedije, da bi na koncu pokazal, da izhod ni v izolaciji, temveč v zlitju z njim po rušenju umetno ustvarjenih družbenih ovir. Zaradi te globine sodi Goleta v dolini med velika dela naše literature.

Njegov oče je bil pravnik in pisatelj Antal Stašek (pravo ime Antonín Zeman), za katerega je bil značilen velik socialni čut, ki ga je prenašal v svoje knjige. Mama je izhajala iz bogate judovske družine (njen dekliški priimek je bil Kamila Schönfeldová), vendar se je malo pred poroko odpovedala judovski veri in prestopila v katoliško vero.

Mladi Kamil Zeman je obiskoval mestno šolo v Semileh, nato je študiral na gimnaziji v Dvůr Královéju in maturiral l. 1900. Že kot gimnazijec je svoje manjše literarne poskuse podpisoval s psevdonimom Ivan Olbracht. Po lastnem pričevanju je ta psevdonim nastal s kombinacijo Kamilovega birmovalnega imena »Ivan« z njegovim drugim lastnim imenom »Albrecht«, ki ga je spremenil (poliziral) v »Olbracht«. Po letu 1945 je ta psevdonim postal njegovo civilno ime.

Po maturi je študiral pravo v Berlinu in Pragi, v tretjem letniku pa se je prepisal na filozofsko fakulteto univerze v Pragi, kjer je izbral zgodovino in geografijo. Leta 1903 je bil vpoklican na enoletno vojaško službo, ki jo je opravljal pri 94. pehotnem polku v Libercu in Terezínu. Dosegel je čin kadeta aspiranta, a že v 1906zaradi aktivnega sodelovanja v socialnodemokratskem političnem dogajanju je bil degradiran med zasebnike. Ko je po končanem služenju vojaškega roka nadaljeval študij, državnih izpitov ni opravil v celoti (leta 1906 je opravil le prvi, jezikovni del državnega izpita) 1909 pa je študij opustil. Nato se je posvetil novinarskemu poklicu, ki ga je mikal že od srednješolskih dni. Sprva je delal na Dunaju kot urednik socialdemokratske Delavske liste . Tu je spoznal novinarko in pisateljico Heleno Malířovo, ki je kasneje postala njegova dolgoletna spremljevalka. Postal je član socialdemokratske stranke in od leta 1916 delal v uredništvu praške Ljudske pravice.

V socialni demokraciji je bil član t.i Marksistična levicaleta 1920 pa je več mesecev preživel v Sovjetski Rusiji, kjer je sodeloval tudi v 2. svetovni vojni. kongresu Komunistične internacionale. Od leta 1921 je bil član Komunistične partije Češkoslovaške in urednik Rudé Práv. V obdobju tako imenovane prve republike je bil zaradi svojih preveč revolucionarnih komunističnih nazorov dvakrat zaprt – prvič leta 1926 v šlezijski Ostravi in ​​drugič leta 1928 v Pankrácu. Leta 1929 pa je podpisal t.i Masnifest sedmih, ki je bil protest sedmih umetnikov proti novi liniji Komunistične partije Češkoslovaške po njenem V. kongresu in je bil zato 26. marca 1929 izključen iz Komunistične partije.

Olbracht se je za nekaj časa umaknil iz političnega življenja. V letih 1931–1936 se je pogosto zadrževal v Podkarpatski Rusiji, kjer je ustanovil Odbor za reševanje delovnega ljudstva Podkarpatske Rusije, v katerega so se vpisale številne osebnosti iz kulturnega sveta (npr. František Xaver Šalda, Vítězslav Nezval). Tu je ustanovil tudi šolo. Takrat je bila pokrajina izjemno zaostala in med tukajšnjimi ljudmi so še vedno krožile skrivnostne legende o junakih in čarovnicah, ki se skrivajo v neprehodnih gozdovih.

Sredi tridesetih let se je razšel s partnerko Heleno Malířovo in se leta 1936 poročil z absolventko konservatorija Jaroslavo Kellerovo. Dve leti pozneje se jima je rodila hči Ivana.

Na začetku nacistične okupacije ga je preiskoval gestapo in da bi se izognil pozornosti, je od julija 1940 z družino živel v majhni vasici Stříbřec v regiji Třeboň. Ponovno se je pridružil Komunistični partiji Češke, od 1943 je bil član ilegalne komunistične skupine.Leta 1945 je postal član Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške in bil na osmem in devetem kongresu Komunistične partije Češkoslovaške izvoljen za člana tega organa. Na državnozborskih volitvah leta 1946 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajni državni skupščini komunistične partije. V parlamentu je ostal do konca mandata, to je do volitev v državni zbor leta 1948. Leta 1947 je bil imenovan za narodnega umetnika.

Parametri