Hlapec Jernej in njegova pravica / Ivan Cankar - Kondor 114 / trde pl.

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178

Podrobni podatki
Avtor – oseba Cankar, Ivan, 1876-1918
Naslov Hlapec Jernej in njegova pravica / Ivan Cankar ; [spremno študijo napisal Bratko Kreft ; ilustrirala Nora Lavrin]
Drugi naslovi Hlapec Jernej
Vrsta gradiva kratka proza ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1984
Izdaja 1. ponatis
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1984
Fizični opis 121 str. : ilustr. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Kreft, Bratko
Lavrin, Nora
Zbirka ǂKnjižnica ǂKondor ; ǂzv. ǂ114
Opombe Cankarjev Hlapec Jernej / Bratko Kreft: str. 75-121
UDK 821.163.6-32
821.163.6.09Cankar I.
COBISS.SI-ID 389377

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - KF2 / SLOVENSKI AVTORJI
USPEŠNICE ,KLASIKI

Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je izšla leta 1907 v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum pri založbi L. Schwentner.

Avtor je knjigo napisal, ker je bil pripadnik socialnodemokratske politične stranke in je hotel na volitvah prejeti kar največ glasov. Knjiga je bila napisana in izdana takoj po volitvah. Avtor je v tem delu opozarjal na spopad med pravico lastnine in pravico delavcev/delavstva. Povest je prevedena v številne tuje jezike in je med avtorjevimi pomembnejšimi deli. Delo temelji na Cankarjevih resničnih doživljajih socialne problematike doma in širše v svetu.[navedi vir]

Vsebina
Hlapec Jernej je pri starem Sitarju delal na domačiji 40 let. Po smrti starega Sitarja verjame, da zaradi 40-letnega vloženega dela pripada posest njemu, dobi pa jo, seveda, gospodarjev najstarejši sin, ki pa nikoli ni vlagal kaj dosti dela in časa v kmetijo. Zato se Jernej razburi in kar ne neha zahtevati, kar mu, po njegovem mnenju, pripada. Mladi Sitar pa ga nažene s posestva, saj ga noče trpeti in ga tako prepusti usodi, saj je vse, kar je Jernej imel, delo in življenje na domačiji.

Zatorej se odpravi naokoli do pomembnih ljudi na Betajnovi (pri študentu, županu, kmetih v krčmi, pri otrocih, pri sodniku), ko pa je ne najde tam, se pa odpravi v Ljubljano, kjer išče pravico pri sodnikih, kjer ga tudi priprejo. Ve, da ima pravico do zemlje, ki mu je bila krivično odtegnjena, in zatorej prosi in prepričuje ljudi, da mu jo pomagajo doseči. Za pravico sprašuje zdaj Jernej pri ljudeh v vasi, kasneje se odpravi v mesto in jo išče tam. Nazadnje se odpravi celo na Dunaj, a je tudi tam ne najde. Povsod mu nasprotujejo in se ga otepajo, češ starec je nor, dokler jim ni zadosti in ga zaprejo. Pošljejo ga v rojstno vas, kjer ga zavrne župan, zatem se odpravi v domačo vas in se obrne še na župnika. Ko ga zavrne še slednji, se odloči zažgati Sitarjevo domačijo. Ljudem, ki pridejo pomagat gasit ogenj, se Jernej sladko nasmeje, da nima težav kako si sedaj prižgati pipo. Vržejo ga v ogenj, kjer umre.