Otroška zgodba / Peter Handke *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.

NOBELOV NAGRAJENEC,EDINA SLOVENSKA IZDAJA
LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - S3D

Podrobni podatki
Avtor – oseba Handke, Peter, 1942-
Naslov Otroška zgodba / Peter Handke ; prevedel Borut Trekman
Enotni naslov Kindergeschichte. slovenski jezik
Vrsta gradiva kratka proza ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1991
Založništvo in izdelava Celovec : Drava, 1991 (Ljubljana : Ljudska pravica)
Fizični opis 103 str. ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Trekman, Borut
Zbirka Prevodi
ISBN 3-85435-165-8
Opombe Prevod dela: Kindergeschichte
UDK 821.112.2(436)-32
COBISS.SI-ID 23969280
Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na Koroškem. Njegov oče je bil nemški vojak, v civilnem življenju bančni uslužbenec. Vojak je bil tudi njegov krušni oče Bruno Handke, sicer voznik tramvaja, s katerim se je Petrova mati omožila še pred porodom. Od konca vojne do leta 1948 je Peter Handke živel v berlinskem vzhodnem sektorju. Nato se je vrnil v Grebinj. Med šolanjem v katoliškem internatu v Plešivcu je sodeloval pri šolskem glasilu Fackel (Bakla). Maturiral je v Celovcu. V letih od 1962 do 1965 je v Gradcu študiral pravo, vendar je študij prekinil, ko so v objavo sprejeli rokopis njegovega prvega romana. Sodeloval je tudi z graško umetniško skupino Forum Stadtpark. V letih 1963–64 je začel objavljati tudi na radiu in v časniku Manuskripte. Leta 1966 je nastopil na Princetonu v okviru Grupe 47. Ostro je napadel člane skupine in njihovo »nesposobnost opisovanja«. Škandal, ki ga je s tem sprožil, je bil odskočna deska za njegov uspeh.

Veliko je potoval po Ameriki, pogosto pa se je tudi selil. Živel je v Düsseldorfu, Ber linu, Parizu, Kölnu, Frankfurtu ob Majni in od 1979 do 1988 v Salzburgu. Trenutno živi v jugozahodnem predmestju Pariza. Konec šestdesetih let je zaslovel s formalističnimi gledališkimi igrami, po vzoru »literarnega kabareta« Wiener Gruppe, v katerih je z ritmičnim ponavljanjem kritično reflektiral uporabo jezikovnih klišejev in prevladujoče dramaturške in vedenjske zakonitosti. Tudi pozneje je nastalo lepo število uspešnih iger, najpomembnejša pa so vendar njegova prozna dela. Že v prvem romanu Die Hornissen (Sršeni, 1966) zasledimo proletarsko malo meščansko okolje, katerega topost in ozkost Handke odločno odklanja in ga napada tudi v poznejših delih. Tako sta v njegovih romanih prisotni tudi raztrganost zgodbe in izkrivljenost jezikovne sintakse. Bralec bere v nelogično zaporedje montirane stavke, ki se šele na koncu pripovedi sestavijo v nekakšno celoto. S tem Handke razvija in bogati splošno obliko romana. Vse to leta 1977 radikalno združi v knjigi Das Gewicht der Welt (Teža sveta), kjer vsakdanjih izkušenj, opažanj in miselnih procesov ne razvrsti niti v le ohlapno pripoved, marveč jih prosto predelane in zbrane niza kot dnevniške zapise. A že v naslednjem delu Langsame Heimgkehr (Počasno vračanje domov, 1979) Handke ponovno spremeni metodo: prvikrat preizkusi »visoki slog«: klasično dolge, zapleteno sestavljene stavke. Tako se namesto podrobnostim posveča epskemu kontekstu. Ves ta čas med prozo in dramatiko piše tudi pesmi, kritike, eseje, radijske igre in scenarije. Po pripovedi Levičnica (1976) je sam posnel film leta 1978. Med njegova kasnejša pomembnejša dela sodijo Ponovitev , Poskus o utrujenosti , Pisateljev popoldan , Otroška zgodba , Zadnja kretnja , Levičnica …