Podobe njenega življenja / Anton Ingolič ; s fotografijo Marka Modica*

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.

LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM, SLOVENSKA IZDAJA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - S5D / SLOVENSKI AVTORJI, SLOVENSKE USPEŠNICE, KNJIGE ZA MLADINO,...
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

NAJBOLJ BRANE KNJIGE,USPEŠNICE

Podrobni podatki
Avtor – oseba Ingolič, Anton, 1907-1992
Naslov Podrobni podatki
Avtor – oseba Ingolič, Anton, 1907-1992
Naslov Podobe njenega življenja / Anton Ingolič ; [s fotografijo Marka Modica]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1985
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 267 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Modic, Marko, 1958-
Zbirka Nova slovenska knjiga
Opombe 3.500 izv.
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 15302145]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1985
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 267 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Modic, Marko, 1958-
Zbirka Nova slovenska knjiga
Opombe 3.500 izv.
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 15302145
Anton Ingolič [antón íngolič], slovenski pisatelj, profesor in urednik, * 5. januar 1907, Spodnja Polskava (Slovenska Bistrica) † 11. marec 1992, Ljubljana.

Življenje
Rodil se je v obrtniško-kmečki družini na Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici. Oče Anton je bil mizar, mati Ana pa šivilja. V družini se je rodilo šestnajst otrok, vendar jih je le pet preživelo. Anton je bil najstarejši, zato naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Osnovno šolo, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je zaključil z odličnim uspehom. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Mariboru, kjer je stanoval v podstrešni sobi, a ker je zelo pogrešal svoj domači kraj, se je kasneje vsak dan vozil z vlakom: »In mnogo sem bral: na peronu pred odhodom vlaka, v vlaku in često, če sem bil sam, tudi na poti v Pragersko in s Pragerskega domov. Po knjige sem hodil v mestno in šolsko knjižnico, na posodo sem jih dobil tudi od vozačev, tu in tam pa sem si katero tudi kupil.« Po končani maturi ni prevzel očetove obrti, ampak odšel študirat v Pariz z namenom, da postane novinar, vendar je pristal na Sorboni, kjer je končal šolo za učitelje francoskega jezika. Preživljal se je kot natakar v študentski restavraciji in kot statist v La Comédie-Francaise. Jeseni 1928 se je vpisal na ljubljansko Univerzo na romanistiko in slovenščino. Študiral je z velikim zanimanjem za literarna vprašanja. Med študijem se je oženil z Adelo Oprauš, hčerko peka s Spodnje Polskave in učiteljico po poklicu, s katero sta se spoznala na Polskavi, kjer so študentje prirejali plesne vaje in igrali razne igre. Po poroki sta se preselila na Polenšak v Slovenske gorice. Rodila sta se jima 2 otroka, hči Alda in sin Borut. Leta 1931 je diplomiral. Po končanem študiju ni našel zaposlitve, zato se je ukvarjal s pisateljevanjem. Leta 1932 je dobil prvo službo kot profesor slovenščine in francoščine na ptujski gimnaziji. Z ženo sta se preselila v Dornavo. Med drugo svetovno vojno je bil z družino izgnan v Srbijo, kjer je preživel 4 leta. Novembra 1944 so se preselili v Beograd, kjer je sodeloval v slovenskih oddajah Radia Beograd in v kulturno-posvetnem društvu Slovencev »France Rozman«. Po vojni je spet poučeval v gimnazijah na Ptuju in v Mariboru, po letu 1955 pa se je ustalil v Ljubljani. Kot gimnazijski profesor se je upokojil leta 1965. Bil je glavni urednik revije Nova obzorja, od leta 1976 je bil dopisni član SAZU, od leta 1981 redni član.

Veliko je potoval in si ogledal Slovenijo, veliko evropskih glavnih mest, odpotoval je v Rusijo, ZDA, Egipt, Sudan in Etiopijo, kjer je kot ambasador deloval njegov brat Jože.

Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je na Zgornji Polskavi. Po njem so poimenovali osnovno šolo na Spodnji Polskavi in ulico na Zgornji Polskavi.