Sreča / Ciril Kosmač - odpis *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU. LEPO OHRANJENO. MEHKE PLATNICE. ODPIS !!!!!! 041 625 178

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kosmač, Ciril
Naslov Sreča / Ciril Kosmač ; [avtorica spremne besede Ana Jesenovec]
Vrsta gradiva kratka proza
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1999
Izdaja 1. izd.
Založništvo in izdelava Ljubljana : Gyrus, 1999 (Sp. Pirniče : Premiere)
Fizični opis 60 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Jesenovec, Ana, 1960-
Zbirka Šest novel
ISBN 961-90601-5-6
Opombe 2.000 izv.
Spremna beseda / Ana Jesenovec: str. 23-55
Bibliografija: str. 59-60
Predmetne oznake Kosmač, Ciril, 1910-1980 -- "Sreča" -- Literarne študije
UDK 821.163.6-32
821.163.6.09 Kosmač C.
COBISS.SI-ID 110664704

ODPIS IZ KNJIŽNICE,LEPO OHRANJENO ,MEHKE PLATNICE , NOTRANJOST LEPA ,
POCENI POČITNIŠKO BRANJE

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - V2 / KNJIGE IZ ODPISA

Pisatelj se spominja, da se v njihovi vasi niso nikdar kaj preveč ukvarjali s srečo. Če so že hrepeneli po njej, so hrepeneli na skrivaj. Še celo besedo sreča so po navadi uporabljali samo v nesreči. Če je komu pogorel hlev, so takrat rekli: Saj je imel srečo, lahko bi mu bila zgorela tudi hiša.

Pisatelj se je s srečo prvič srečal, kot otrok, ko mu je kos oboda od kolovrata priletel v čelo. Takrat mu je mama rekla, da je imel srečo, ker bi lahko pri priči oslepel.

Kakšne druge vrste sreča pa je le redko zašla v njihovo vas. Če je kdo kolovratil po cesti in žalostno stokal nad bolečinami srca ali podobnimi težavami, so se mu le nasmehnili in zamahnili z roko, češ da naj potrpi in si nikar ne žene tako k srcu. Prej ali slej bo tudi njega doletela sreča, kot pravi tudi »Strežek«.

Strežek je bil majhen in droban možicelj, ki pa ga niso jemali prav resno. Njegova hiša je stala sredi vasi in je bila najlepša, za njo je skrbela Strežkova mati, ki je imela dva prijatelja kramarja od beneške meje.

Po smrti njegove matere, sta ti dva prijatelja pripeljala Strežku dekle z imenom Katarina, s katero se je tudi poročil. Na jesen je rodila punčko z imenom Tinka, ki je rasla in se tako kmalu skobacala iz zibke, tekala po hiši in cesti. Ko ji je bilo 6 let je začela hoditi v šolo. Bila je živahna deklica, vedno se je vrtela v šolski klopi, vendar se je učila zelo slabo.