# Pogledi na dramo / Vladimir Kralj - slovenska dramatika *

Teme
Dramatika | Gledališke uprizoritve | Kritike | slovenska dramatika | literarne zvrsti | zgodovinski pregledi | dramaturgija | slovensko gledališče | gledališke kritike

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178
PRVA IN EDINA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM.
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )
SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)
KLJUČ / LOK - KZ 1 / NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kralj, Lado
Naslov
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1963
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1963 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 412 str. ; 20 cm
Opombe Kazalo
Predmetne oznake Dramatika -- Gledališke uprizoritve -- Kritike
Nekontrolirane predmetne oznake slovenska dramatika / literarne zvrsti / zgodovinski pregledi / dramaturgija / slovensko gledališče / gledališke kritike
UDK 821.09-2(081)
821.163.6.09-2(081)
792.01(081)
792(497.4)(081)
COBISS.SI-ID 3367937

Vladimir Kralj, slovenski literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik, * 16. avgust 1901, Celje, † 29. marec 1969, Ljubljana.

Življenje in delo
Po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani in na Dunaju je leta 1925 na ljubljanski univerzi doktoriral s tezo Simon Jenko: Študija o njegovi pesniški individualnosti. Med dramaturškim izpopolnjevanjem med letoma 1926 in 1927 je v Pragi s Cirilom Debevcem urejal literarno revijo Razgled. Od leta 1928 in do vojne je učiteljeval na realni gimnaziji in trgovski akademiji v Mariboru. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z OF večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v Dachau. Po vojni je še naprej učiteljeval na ljubljanski trgovski akademiji, bil pa je tudi referent za nižje in srednje šolstvo in višji bibliotekar v Skupščini LRS. V letu 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) v Ljubljani, kjer je dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. V letih 1950 do 1952 ter 1961 do 1964 je bil rektor na Akademije. Med letoma 1931 in 1932 je v Jutru objavljal kritike predstav mariborskega gledališča, kot tudi v Slovencu od leta 1935 do 1939. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v Piramidi (1936) in v Obzorjih, ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z Novim svetom, Našo sodobnostjo, Sodobnostjo, Novimi obzorji, Našimi razgledi.

Njegove gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, idejno analizo in deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Analiziral je moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih pomembnih dramah, od antične tragedije do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbrana v knjigi Pogledi na dramo, kjer se je deloma oprl na Heglovo estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na Akademiji so strnjeni v Dramaturškem vademekumu, prvi sistematizirani dramski teoriji na Slovenskem. Ukvarjal se je tudi s kritiko slovenskega filma.

V njegovem opusu najbolj izstopa zbirka novel Mož, ki je strigel z ušesi, v katerih na zelo objektiven, neprizanesljiv in dokumentaren način opiše svoje izkušnje iz koncentracijskega taborišča Dachau. Kralj je tudi prevajal, in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega jezika. Večkrat pa je izšel njegov prevod izbora pravljic Tisoč in ena noč. Vladimir Kralj je oče Lada Kralja.

Pogosti izrazi in povedi
Alison angleški Anzengruber Aristotel avtor Brecht čas časa času Čehova čeprav čisto člo človek človeka človeške dejanja dela delo dobe don Juan dram drama dramatično dramatika dramaturgija drame drami dramskega dramski druž družbe družbenih družbeno Egist Giraudoux gledalec gledališče gledališki Hedda hkrati hoče Ibsen igra igral igri igro izrazito Jimmy junaka karakterne kaže kmečko komedije komične komika Krleža Lemež ljubezen ljubezenske ljubezni ljudi Lucile manj marveč meščanske Molière moralno motiv mož najbolj namreč Naša sodobnost naše naturalizem nega nemara nič niti njegova njegovih nost nosti O'Neill občinstvo očeta očitno odrsko odru oseb osebe Pogledi na dramo pravi predvsem problem psihološko resničnosti Rihard Riharda III romantika Shakespeare Shaw Shawu smislu sodobnost Stane Sever strasti surrealizma svet svoji Ščuka špansko Tanner tragedije tragično umet umetnik umetniško umetnosti verjetno vprašanje vseskoz vzlic zgolj zlasti značaj značajev zoper zvezi žena žene živi življenja življenjsko